Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je objavila pravnomočne ugotovitve o konkretnem primeru ravnanja nekdanje županje Občine Trbovlje, Jasne Gabrič. Ugotovljeno je bilo, da je njeno ravnanje, ko je v zasebni zadevi pooblastila in koristila storitve odvetniške družbe, ki je v istem času opravljala storitve za Občino Trbovlje, predstavljalo kršitev integritete. Ugotovitve Komisije je potrdilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije, ki je zavrnilo njeno pritožbo.
Postopek je Komisija začela na podlagi prijave iz leta 2022. V prijavi so bili izpostavljeni očitki, da je tedanja županja Občine Trbovlje za svoje zasebne spore najela storitve odvetniške družbe, s katero je imela Občina Trbovlje v tistem času sklenjeno pogodbo. V okviru postopka je Komisija pridobila ustrezno dokumentacijo in pojasnila od Občine Trbovlje ter vpogledala v javno dostopne evidence.
Potrditev očitkov in kršitev integritete
Komisija je očitke iz prijave potrdila. Ugotovila je, da je Občina Trbovlje za pravno svetovanje v zadevi odpoklica članov nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Trbovlje najela odvetniško družbo. Hkrati pa je isto odvetniško družbo za zasebno zastopanje v postopku pred Komisijo, ki se je nanašal na isto zadevo, pooblastila tedanja županja Občine Trbovlje, Jasna Gabrič. To pomeni, da je ista odvetniška družba na eni strani zastopala interese subjekta javnega sektorja (Občine Trbovlje), na drugi strani pa je zastopala interese odgovorne osebe istega subjekta (tedanje županje Jasne Gabrič), ki se je v postopku pred Komisijo znašla zaradi svojih službenih ravnanj.
Komisija je že večkrat opozorila na možnost, da so interesi subjekta javnega sektorja in interesi njegovega predstojnika v posameznem postopku lahko različni. Zato takšno ravnanje Jasne Gabrič predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov. S tem je ravnala v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, kar predstavlja kršitev integritete. Te ugotovitve so v skladu z načelnim mnenjem, ki ga je Komisija sprejela že leta 2012.
Sodišče potrdilo ugotovitve Komisije
Zoper ugotovitve, ki jih je Komisija sprejela avgusta 2023, je Jasna Gabrič sprožila upravni spor. Vendar je Upravno sodišče januarja 2024 tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo ugotovitve Komisije. To kaže na pomen vzpostavljanja standardov integritetnih ravnanj v družbi. Med drugim se je sodišče opredelilo, da za kršitev integritete zadošča že možnost obstoja razlik v interesih subjekta javnega sektorja in funkcionarja. Sodišče je poudarilo, da »že zgolj ta možnost vzpostavi dolžnost funkcionarja, da se izogne tveganju, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«.
Gre že za peti pravnomočno potrjen primer kršitve integritete v zvezi s tovrstnim najemanjem odvetniških storitev. V vseh teh primerih so ugotovitve Komisije potrdila tudi sodišča. Med drugimi primeri so župan Občine Brda, poslovodna oseba ZD Izola, župan Občine Log - Dragomer in poslovodna oseba javnega zavoda Kranjski vrtci.
Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje, Komisija v nadaljevanju objavlja ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in sodbo Upravnega sodišča RS, kot to določa šesti odstavek 11. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Jasna Gabrič: Županja z izjemnim mandatom in mednarodnim ugledom
Jasna Gabrič, rojena 25. julija 1987, je ekonomistka in nekdanja županja Občine Trbovlje. V času študija je pridobivala prve delovne izkušnje na radijskih postajah Radio Glas Ljubljane, Radio Trbovlje in Radio Aktual. Ob podpori radijskih poslušalcev je leta 2010 uspešno kandidirala za članico občinskega sveta.
Leta 2014 je zmagala na županskih volitvah kot neodvisna kandidatka s svojo ekipo in postala najmlajša županja v Sloveniji. Svojo funkcijo je nadaljevala tudi po volitvah leta 2018, ko je v prvem krogu prejela prepričljivih 67,03 % glasov. V času njenega županovanja so Trbovlje doživele številne pozitivne spremembe. Ob nastopu funkcije se je občina soočala z eno najvišjih stopenj brezposelnosti v državi (22 %), saj so svoja vrata zapirala velika podjetja, kot so Rudnik Trbovlje Hrastnik, Lafarge Cement in Termoelektrarna Trbovlje. Ob koncu njenega mandata je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 8,5 %.
V obdobju njenega županovanja je ponovno obudila pobratenje Občine Trbovlje z mesti Lazarevac v Srbiji in Valandovo v Severni Makedoniji. Uvedla je nagrajevanje diplomskih del, vpis v zlato knjigo najuspešnejših učencev ob koncu šolskega leta, občina pa je pričela s podeljevanjem subvencij občanom za prenove stavb, ki so zaščiteni kot kulturna dediščina, ter za vgradnjo toplotnih črpalk. Kot podžupanja je bila pobudnica za nastanek občinskega časopisa Sr(e)čno Trbovlje, ki je izhajal med leti 2012 in 2022. Leta 2016 so skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo v rekordnem času, v manj kot dveh mesecih, sanirali obsežen skalni podor pri cementarni, ki je za nekaj tednov zaprl glavno cesto, ki vodi v mesto. Ob koncu drugega mandata je znižala zadolženost občine za skoraj milijon evrov.
Mednarodno priznanje in delovanje v evropskih institucijah
Jasna Gabrič je bila aktivna tudi na mednarodnem parketu. V obdobju 2015-2022 je bila članica predsedstva Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. 13 let je bila članica Evropskega odbora regij (European Committee of the Regions) oz. članica slovenske delegacije. Delovala je v treh komisijah: Komisiji za državljanstvo, upravljanje ter institucionalne in zunanje zadeve (CIVEX), Komisiji SEDEC (Socialna politika, izobraževanje, zaposlovanje, raziskave in kultura) ter Komisiji ENVE (Okolje, podnebne spremembe in energija). Šest let je sopredsedovala delovnemu telesu odbora za pridružitev Severne Makedonije v EU. Kot predstavnica odbora je sodelovala na številnih dogodkih in konferencah ter bila gostja omizij na teme, kot so enakopravnost spolov, širitev EU in splošne tematike povezane z EU.
Leta 2023 je bila edina Slovenka, ki je na povabilo in pod vodstvom komisarke za kohezijsko politiko Elise Ferreira sodelovala v skupini 16 strokovnjakov, katerih namen je bil priprava poročila o prihodnosti kohezijske politike EU po letu 2027. Spletni portal Politico jo je leta 2020 po mnenju Evropskega odbora regij uvrstil med 10 najbolj prepoznavnih članov odbora, ki sicer šteje 329 članov.
Osebna življenjska pot in izzivi
Jasna Gabrič je bila že v času študija aktivna na različnih področjih. Po končanem študiju ekonomije je začela delati na RGL. Svoje potovalne izkušnje je delila na predavanjih po Sloveniji. Zavezana je bila svojemu domačemu kraju, Trbovljam, ki jih je želela s svežimi idejami in povezovanjem narediti prijaznejše in prijetnejše za bivanje in delo.
V politiko se je podala z željo po spremembah. Kot občinska svetnica in kasneje podžupanja je spoznala delovanje občine in začutila, da lahko naredi še več. Zbrala je ekipo z različnih področij in starosti ter se lotila dela. Kljub mladosti se je morala soočati s predsodki, vendar je s trdnim delom in prepričanji dokazala svoje sposobnosti. Njeno delovanje je bilo usmerjeno v izboljšanje infrastrukture, šolstva, vrtcev, urejanje mestnega središča in reševanje socialnih vprašanj. Poudarjala je pomen odgovornosti posameznikov in naravnanosti k delu ter ustvarjanju.
Njen partner, s katerim sta skupaj že vrsto let, jo je pri delu podpiral. Skupaj sta se odločila za otroka, ki se je rodil 11. oktobra 2019. Sin Nejc je postal del družine, ki se je tako že pred njim navezala na ime Nejc, saj je v Zasavju in Sloveniji to ime razmeroma pogosto. Kljub materinstvu je Jasna Gabrič ostala dejavna in pozorna do dogajanja v občini, pri čemer je še vedno opažala nepravilnosti in o njih obveščala sodelavce.