Dojenje je eden najlepših in najbolj naravnih načinov hranjenja dojenčka, ki prinaša številne koristi tako za otroka kot za mater. Kljub temu se v času dojenja pogosto pojavljajo dvomi in vprašanja glede prehrane matere, zlasti v zvezi z uživanjem nekaterih živil, kot je čokolada. Pogosto se pojavljajo miti o tem, katera živila naj bi povzročala kolike ali alergije pri dojenčkih, kar lahko vodi v nepotrebne omejitve in skrbi za mlade mamice.
Razumevanje kolik in prebavnih težav pri dojenčkih
Ena najbolj pogostih težav novopečenih staršev so prav kolike ali krčki novorojenčka. Spremljajo jih še prebavne težave in vetrovi. Najpogosteje so krčki posledica nerazvitega otrokovega črevesja, ki še ni sposobno prebaviti določenih sestavin v mleku. Otrokov prebavni sistem je namreč še v fazi razvoja, kar pomeni, da morda še ni popolnoma pripravljen na presnovo vseh sestavin, ki jih zaužije mati preko svojega mleka. Kravje mleko je na primer izjemno mastno in beljakovinsko bogato, otrokov prebavni sistem pa še ni sposoben presnoviti tako bogatega živila. Prav iz tega razloga lahko preobremenitev sposobnosti dojenčkove črevesne mikroflore povzroči kolike.
Kljub temu, da se daje veliko poudarka materini prehrani, pa kolike niso nujno povezane z živili, ki jih mamica zaužije, razen ob že omenjenih alergijah. Neprijetni simptomi, tako za starše kot otroka, se ponavadi poležejo po prvih treh mesecih otrokovega življenja, lahko pa se nadaljujejo še kakšen mesec ali dva. V določenih primerih je vredno preizkusiti kapljice proti napenjanju oziroma krčem. Priporočljivo je tudi, da vodite dnevnik prehranjevanja, saj boste tako najlažje poiskali morebitnega krivca za vaše težave in izločili to nebodigatreba. BioGaia ProTectis Baby kapljice vsebujejo kompleks mikroorganizmov z vitaminom D3 in so primerna in varna izbira za vsakega otroka.
Čokolada med dojenjem: Mit ali resnica?
Eden najbolj razširjenih mitov je, da naj bi se doječe matere izogibale čokoladi. Trditev, da čokolada zapira in povzroča krče pri dojenčku, je pogosto slišana, vendar večinoma ne drži. Čeprav čokolada vsebuje snov teobromin, ki je podobna kofeinu, košček čokolade kdaj pa kdaj ne bo škodil. Vendar pa večje količine niso priporočljive, predvsem zaradi vsebnosti sladkorja in potencialnih aditivov.
Nekatere raziskave in izkušnje mamic kažejo, da čokolada v zmernih količinah ne povzroča krčev ali zaprtja pri dojenčku. Mnoge mamice poročajo, da so med dojenjem normalno uživale čokolado in njihovi otroci niso imeli večjih težav kot ostali. Ključnega pomena je zmernost. Cela tablica čokolade na dan je vsekakor preveč, prav tako cela skleda paradižnikove solate. Navsezadnje bi se morali vedno prehranjevati uravnoteženo. Če vam čokolada resnično tekne, se ji ni treba popolnoma odreči. Izberite čokolado z višjim deležem kakava ali pa jo uživajte v majhnih količinah.
Vpliv materine prehrane na kakovost materinega mleka
Okus in moč materinega mleka je seveda neposredno povezana z materinimi prehranjevalnimi navadami. Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere.
Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem. Vendar pa nekatere mamice skrbijo, da bi se kakovost mleka poslabšala, če ne jedo dovolj. Res je, da morajo matere v času dojenja zaužiti več kalorij, vendar pa to ne pomeni, da se morajo odreči določenim živilom. Z določenimi živili (kot so energijske kroglice za dojenje) lahko spodbudite tudi tvorbo mleka in njegovo kakovost ali hranilno vrednost. Doječe matere morajo preprosto uživati uravnoteženo in zdravo prehrano.
Živila, ki jih je morda smiselno omejiti ali izločiti
Med dojenjem je priporočljivo, da se izogibate nekaterim živilom, ki bi lahko povzročila težave. Med te sodijo:
- Surova zelena zelenjava: zelje, cvetača, čebula, zelena paprika, brokoli in paradižnik. Hrana, ki tudi nas napenja, naj bi povzročala težave tudi otroku; sem štejemo brokoli, brstični ohrovt, navadni ohrovt, čebula, zelje, cvetača, … Čeprav ni nekega znanstvenega dokaza, da je temu tako, vseeno kar nekaj mamic poroča, da je bilo bolje, ko so opustile to hrano. Nosečkin nasvet: Pri napenjanju pomaga uživanje komarčka in kumine. Kapsule Lactil, rastlinskega izvora in vsebujejo navadni komarček in sladki janež, lahko spodbujajo nastajanje mleka pri doječih mamicah in zavirajo pojav krčkov pri dojenčku.
- Kofein: V omenjenem težavnem obdobju se je bolje izogibati kofeinu, kar velja za kavo, prave čaje in energijske pijače.
- Presni oreščki in druga živila: Najbolj sporni so arašidi, pri nekaterih pa tudi indijski oreščki in lešniki. Moja starejša hči je po žlici nutele dobila take fleke po ritki, da sem jo skoraj vlekla k zdravniku. Zato ti močno svetujem, da se izogibaš oreščkom.
Rumina_10 nasvetov za boljše spanje in lažje uspavanje dojenčkavanje dojenčka nasveti
Alergije in preobčutljivosti
Če je v vaši družini prisotna zgodovina alergij, je potrebna večja previdnost pri uvajanju novih živil. Med najbolj problematične alergene spadajo kravje mleko, oreščki, jagode in podobno. Vendar pa ni nujno, da bo otrok avtomatično alergičen na določeno živilo, če je mati alergična nanj. Pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti.
Če sumite na alergijsko reakcijo ali preobčutljivost na določeno živilo, je najbolje, da ga začasno izločite iz svoje prehrane in opazujete otrokov odziv. Sproti vidite, kako otrok reagira na sporno vrsto hrane. Če ga fižol napenja, ga pač ne ješ več. Če ima po lešnikih rdečo ritko, zamenjaj čokolado z lešniki za tako brez njih ali pa se za kak mesec odrečeš čokoladi.
Pomembnost pestre in uravnotežene prehrane
Kljub morebitnim omejitvam, je ključnega pomena, da doječa mati uživa pestro in uravnoteženo prehrano. S tem zagotovi, da dobi njeno telo dovolj vseh potrebnih hranil, vitaminov in mineralov, ki se nato preko materinega mleka prenesejo na dojenčka. Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje.
Doječa mati potrebuje okoli 500 kcal več kot ženska, ki ni noseča. Čokolada je sicer predelano živilo, ki poleg kakava pogosto vsebuje tudi hidrogenizirano maščobo, rafinirane sladkorje in druge dodatke, ki za zdravje niso najboljši. Splošno priporočilo je, da lahko zdrav človek na dan poje za okoli 100 kcal sladkarij, to je približno ena vrstica čokolade. Za svoje zdravje naredimo najboljše, če se odločimo za čokolado z visokim deležem kakava.
Pomen strokovnega svetovanja
Čeprav so informacije na spletnih straneh in forumih lahko koristne, je pomembno, da se v primeru dvomov ali težav vedno posvetujete s svojim zdravnikom ali pediatrom. Informacije na spletni strani Nosecka.net so namenjene zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe.
Priporočljivo je tudi, da se poučite o pravilnem uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčkih, saj je to ključno za njihov zdrav razvoj. Pri uvajanju novih živil začnemo s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša korenčka, mu lahko ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Količino zelenjave postopno povečujemo.
V končni fazi je pomembno, da prisluhnete svojemu telesu in svojemu otroku. Če vam določeno živilo povzroča težave, ga izločite. Če pa vam nekatera živila, kot je čokolada, predstavljajo užitek in ne povzročajo težav, si jih privoščite v zmernih količinah.
Leto dojenčka je polno raznovrstnih izzivov - tako za družino kot za dojenčka. Prvi mesec po rojstvu je namenjen predvsem prilagajanju novorojenčka na okolje zunaj maternice. To je tudi obdobje, ko družina spoznava novega člana. V drugem mesecu se pričenja obdobje dojenčka. Druga polovica leta pa je za starše izredno dinamična. Dojenček postane pravi raziskovalec. Sprva kobaca, nato pričenja hoditi. Dojenček v prvih treh mesecih zraste približno 3,5 cm na mesec, na teži pa dojenčki v prvih treh mesecih pridobivajo okrog 200 gramov tedensko. Naslednje tri mesece na teži pridobivajo nekoliko manj ‒ približno 140 gramov tedensko, v dolžino pa zrastejo približno 2 cm na mesec. Dojenček po tretjem mesecu že razlikuje med dnevom in nočjo, več spi ponoči - približno 10 ur, a še vedno potrebuje več dremežev tudi čez dan. Večina dojenčkov se za hranjenje še vedno zbuja enkrat do dvakrat na noč, nekateri pa spijo že po šest ur skupaj. Dojenček okoli šestega meseca že sedi ob opori, nekateri tudi že samostojno. Refleksni gibi jezička pričenjajo izginjati, dojenček uživa v družbi za mizo. Nadaljujemo z dojenjem oziroma hranjenjem po steklenički, uvajati pa začnemo tudi običajno hrano. Hranjenje z različnimi vrstami živil, različnih konsistenc in na različne načine, je pomembno ne le za rast telesa, pač pa tudi za razvoj organov govora. Rast se v drugi polovici leta upočasni. V dvanajstem mesecu večina otrok potroji svojo porodno težo, od rojstva pa v dolžino zraste približno 25 cm. Tako večina 12-mesečnikov tehta okoli 12 kilogramov in je visokih okoli 80 centimetrov. V drugem letu življenja se bo rast še dodatno upočasnila, tako da bo otrok v višino zrastel približno 1 cm mesečno, kar je približno 12 cm v celem letu. Teža se bo v drugem letu življenja povečala le še za približno 3 kilograme. Prvi mlečni zob prične običajno izraščati med 6. in 9. mesecem starosti. Najprej se pojavijo spodnji, nato zgornji sekalci. Dojenčkovo telo nam govori, da je pripravljeno na uvajanje mešane hrane. Treba je začeti s skrbno nego ustne votline. Najbolj enostaven ukrep je zamenjava stekleničke s kozarčkom, pitje vode za žejo in umivanje zob. Dojenček se sprva giblje spontano, brez večjih posegov v prostor. Najprej mora spoznati svoje telo in lastne odzive na okolje, preden lahko v okolje tudi aktivno poseže. Dojenček pridobi nadzor nad gibi v naslednjem zaporedju: glava, ramena, okončine (roke oz. noge, nato dlani oz. stopala, prsti in nazadnje hrbet s hrbtenico). Z zorenjem tako zaznavnih kot gibalnih sistemov se spremeni način in tudi kakovost gibanja. Trimesečnik leži na hrbtu in poskuša posegati po predmetih. Pri šestih tednih smo pozorni na kakovost in količino spontanega gibanja, pri čemer opažamo prehajanje iz zvijanja v drencanje. Drencanje pravimo prevladujočemu vzorcu spontanega gibanja, ki ga opazimo pri budnih dojenčkih v starosti od treh do petih mesecev in spominja na fine gibe trebušnih plesalk. V starosti 6 tednov je vidna orientacija dobra, saj se od 3. tedna dalje zelo izboljšuje, tako da je dojenček s pogledom že sposoben slediti v celotnem krogu in ne le v loku. Dojenček tako v svoje vidno polje zajame tudi igračke, po katerih lahko poseže z roko. Vidna ostrina in sposobnost zaznavanja globine je pri šestmesečnikih že tako dobra, da otrok zanesljivo poseže po predmetu; prav tako se spontano škiljenje ne pojavlja več. Od spoznavanja lastnega telesa, ko pri treh mesecih usvoji nadzor glave in pričenja s poseganjem po predmetih nad sabo, dojenček postopoma nadaljuje z gibanjem v prostoru. Najprej usvoji bočno obračanje oziroma kotaljenje. S prvim obratom dojenček pogosto preseneti tako sebe kot starše, saj mu to uspe čisto naključno. Navadno dojenček najprej usvoji obrat s trebuščka na hrbet, šele kasneje tudi obratno. Nekateri dojenčki se namesto kotaljenja raje premikajo tako, da se odrivajo vzvratno. Sedenje dojenčku omogoči, da rok ne potrebuje več za oporo, pač pa lahko z njimi poseže po predmetih. Predmet, ki mu ga ponudimo, prime, ga med držanjem opazuje, stresa in preprijema iz roke v roko, razišče ga tudi z usti. Primitivni refleksi, ki jih vidimo pri novorojenčku, večinoma izzvenijo do šestega meseca starosti. Pri šestih mesecih je kontrola glave odlična, otrok pričenja s sedenjem ob opori. Sedenje pri šestih mesecih kaže, da je dojenček že dovolj močan in sposoben živčno-mišičnega nadzora in koordinacije, da pokonci nosi glavo in trup ter ob tem sedi s stabilno medenico. Nato počasi sam preide v položaj tritočkovne opore, kar mu omogoči prehod v plazenje. Preden otrok shodi, je najbolj optimalen način gibanja recipročno (izmenično) kobacanje. Zrelost živčno-mišičnih struktur omogoči, da obe strani telesa izmenično sodelujeta v gibanju. V nekaterih družinah opisujejo, da se otroci premikajo naprej po ritki, pri čemer imajo eno nogo spodvihano. To so večinoma zdravi otroci z nekoliko nižjim mišičnim tonusom. Nekaj otrok se premika kot medvedi, z iztegnjenimi koleni in oporo na rokah in vsaj eni nogi. To gibanje je precej zahtevno, saj podaljšuje mišice noge ter hkrati zahteva dober občutek za ravnotežje. Funkcionalno je to gibanje podobno tistemu, ko nekajmesečni dojenčki ležijo na hrbtu in dajejo stopalca v usta. Večina otrok lahko nekaj sekund samostojno stoji pri enajstih mesecih, večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Hoja je sprva širokotirna, nezanesljiva, brez ustreznega spremljajočega gibanja zgornjih udov. Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pač pa tudi kako. Zelo asimetrično gibanje ali asimetrična hoja s hojo po prstih zahteva napotitev v razvojno ambulanto in bolj podrobno oceno. Večina otrok usvoji zrele vzorce hoje šele pri treh letih. Pri sedmih letih je hoja že praktično zrela in podobna odrasli hoji. S kobacanjem in hojo malček usvoji prostor. Pred njim ni nič več varno, zato poskrbimo za osnovne varnostne ukrepe (ograja na stopnišču, nadzor pri uporabi stopnic, nadzor pri gibanju na prostem). Manjše poškodbe, kot so odrgnjena kolena, postanejo sicer v tem obdobju del vsakdana radovednega otroka, ki se šele uči veščin stanja in hoje. Dojenček v starosti šestih do dvanajstih mesecev usvoji tudi gibe drobnih mišic govoril in rok. Od okornega držanja žlice do tega, da se zmore nahraniti sam. Pri devetih mesecih pričenja uporabljati pincetni prijem, ko natančno prime rozino le s palcem in kazalcem. Z malo pomoči zna že lepo piti iz skodelice, pomaga pri oblačenju, uporabljati pa prične tudi geste: pomaha v slovo, pošlje poljubček, pokaže, kaj ga zanima. Geste so praviloma predhodniki besed. Spremljanje gibalnih mejnikov nas je naučilo, da med otroki obstajajo velike razlike. Nismo pozorni le na to, kaj otrok zmore, pač pa tudi na to, kako to izvede. Kljub temu, da starši radi primerjamo svoje otroke z drugimi, se pri oceni otrokovega zaostanka nikoli ne zanašamo le na gibalni razvoj ali na izpolnjevanje razvojnih mejnikov, pač pa upoštevamo otrokov razvoj v celoti in vedno za mnenje vprašamo tudi ustreznega strokovnjaka. Dojenčke, pri katerih strokovnjak prepozna dejavnike tveganja za nastanek težav v razvoju, napotijo v razvojno ambulanto. avtorica: dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, spec. rehab. Na začetku je treba poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.
Gibalni razvoj dojenčka: ključni mejniki
Gibalni razvoj dojenčka je kompleksen proces, ki se odvija postopoma in je odvisen od številnih dejavnikov. Pomembno je poudariti, da se gibalni razvoj med dojenčki razlikuje, zato je vsak otrok individualen.
Gibalni razvoj dojenčka: Prvi mesec
V prvem mesecu gibanje novorojenčka označujemo kot "vse ali nič". Gibi so nekontrolirani, celo telo sodeluje v gibanju, kar je posledica zvišanega mišičnega tonusa. Novorojenček poskuša glavo obrniti proti sredini, vendar mu ta hitro pade nazaj. Na trebuhu so okončine pokrčene, težišče je na glavi, poskuša dvigniti glavo, a mu še ne uspe najbolje.
Gibalni razvoj dojenčka: Drugi mesec
V drugem mesecu se gibanje usmerja proti sredini, obseg gibov se zmanjša. Glavo že zadrži v sredini in jo lahko za kratek čas fiksira pogled. Prisoten je asimetrični tonični vratni refleks, ki pomaga pri graditvi občutka sredine. Na trebuhu lahko z dvignjeno glavo dvigne nos od podlage.
Gibalni razvoj dojenčka: Tretji mesec
V tretjem mesecu dojenček glavo že dobro zadrži v srednjem položaju in sledi z očmi levo in desno. Noge aktivno premika, stopala se dotikajo in gibljejo. Roke pripelje na sredino telesa. Prisotno je drobno gibanje telesa, imenovano drencanje, ki krepi stabilnost. Na trebuhu so komolci postavljeni pred rameni, kar omogoča stabilen položaj za dviganje.
Gibalni razvoj dojenčka: Četrti mesec
Na hrbtu leži vzravnano, dvigne medenico in noge postavi v prostor. Pogled na svoja kolena ga vzpodbudi k poseganju z rokami. Prekucne se na bok in za kratek čas dvigne glavo. Na trebuhu je na komolcih in lahko glavo premika v vse smeri.
Gibalni razvoj dojenčka: Peti mesec
Dvig medenice je močnejši, dojenček se zanima za svoja stopala. Med obračanjem na trebuh aktivno dviguje glavo. V bočnem položaju je bolj stabilen. Pojavi se aktivnost "plavanja", ko so noge iztegnjene, roke dvignjene in glava usmerjena v prostor.
Gibalni razvoj dojenčka: Šesti mesec
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti (pivotiranje). Zmore hoteno odpiranje in zapiranje dlani. Na hrbtu se opre z nogami in dviguje medenico. Ob obrnjenem pogledu za mamo ali igračo se obrne na trebuh. S pomočjo dlani se lahko odrine nazaj na vse štiri.
Gibalni razvoj dojenčka: Sedmi mesec
Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih, čeprav to ni nujno za pravilen razvoj. Samostojno se usede z zasukom na stran. Postane gibalno svoboden in raziskuje okolje.
Gibalni razvoj dojenčka: Stoja
Prvi poizkusi stoje vključujejo dviganje ob opori. Otrok se sprva ne zna kontrolirano spustiti, zato pade na zadnjico. S ponovitvami se nauči odrivati od nog in nadzorovano spuščati. Stoja je sprva nestabilna, postopoma pa pridobiva na stabilnosti in ravnotežju.
Gibalni razvoj dojenčka: Hoja
Otrok se najprej nauči hoje vstran ob opori. Ko pridobi dovolj stabilnosti, začne hoditi naprej. Prva hoja je negotova, širokobazna, z rokami visoko dvignjenimi. Postopoma postaja hoja bolj gotova, stabilna, roke se spustijo, ravnotežje se izboljša.
Dojenje in prehrana
Materino mleko je najprimernejša hrana za novorojenčka zaradi številnih razlogov. Kljub raziskavam njegove sestave, jo še nismo v celoti pojasnili. Nadomestna mleka se poskušajo približati materinemu mleku, vendar dojenje ostaja zlati standard. V primerih, ko dojenje ni mogoče, se priporoča ročno ali strojno izčrpavanje mleka in ustrezno shranjevanje.
Občutek ob črpanju se razlikuje od sesanja dojenčka, zato je potrebna vaja. Za varnost je ključno umivanje rok in pripomočkov. Iztisnjeno mleko shranite v manjše posodice (60-120 ml) z datumom in časom. Pri sobni temperaturi je varno do 6 ur, v hladilniku 3-5 dni, v zamrzovalniku do 3 mesece. Segrevanje naj bo na 37°C, izogibajte se mikrovalovni pečici.
Najboljši čas za uvajanje dopolnilne prehrane je po dopolnjenem 4. mesecu, vendar ne pred 6. mesecem. Zahteva potrpežljivost in vztrajnost, saj je hrana nova izkušnja. Uvajajte živila v presledkih enega tedna. Na začetku otrok poje le majhne količine.
Od 10. meseca lahko ponudite trdo hrano. Začnite z nizkoalergogenimi živili: zelenjavo (bučke, korenje, krompir, cvetača, koleraba), rižem, koruznimi kosmiči, mesom (perutnina, teletina, žrebiček, zajčje meso), nato sadjem (jabolko, banana, hruška). Žita z glutenom (pšenica, oves) uvedite med 4. in 6. mesecem, ko je otrok še dojen, za zmanjšanje možnosti za razvoj celiakije.
Če otrok odklanja zelenjavne kašice, bodite potrpežljivi in ponudite okus večkrat. Otrok še vedno večino hranil dobi iz mleka. Uporabljajte sveže, sezonsko ali zamrznjeno zelenjavo in sadje. Kuhajte brez soli in začimb. Hrano pretlačite v gosto kašo. Dodajte rastlinsko olje za kvalitetne maščobe. Izogibajte se citrusov in kravjega mleka do 6. meseca.
Rumina_10 nasvetov za boljše spanje in lažje uspavanje dojenčkavanje dojenčka nasveti
Splošni napotki glede uvajanja živil:
- Kruh: po 10. mesecu
- Kravje mleko: samostojni napitek po 1. letu starosti, majhne količine že prej (priprava žitne kašice, pire krompirja)
- Gluten (pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine): po 4. mesecu, hkrati z dojenjem
- Jajca (rumenjak in beljak): po 6. mesecu
- Sladkor, sol: po 1. letu
- Med: po 1. letu
- Ribe: lahko po 6. mesecu, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos)
- Morski sadeži: po 1. letu
Pri pripravi hrane se izogibajte oreškom, semenom, hrani z veliko vlakninami (lahko povzročijo zaprtje), surovim ali polkuhanim jajcem, slani ali dodatno sladkani hrani, gaziranim pijačam in hrani za odrasle.
Če otrok noče jesti, bodite domiselni: igrajte se, pripovedujte zgodbe, okrasite hrano. Otrok morda ni lačen; njihov občutek za lakoto je boljši kot pri odraslih.
Ob prehodu na gosto hrano lahko pride do zaprtja. Spodbujajte gibanje, masirajte trebušček, poskrbite za dovolj tekočine (prekuhana voda med obroki). Ponudite sadje in zelenjavo (ne banane, ne korenja), sladkan čaj ali sok suhih sliv. V primeru vztrajnih težav se posvetujte o mehčalcih blata.
Povišana telesna temperatura
Povišana telesna temperatura je obrambni odziv organizma, ki spodbuja obrambne dejavnike in skrajša potek okužbe. Vročina ni bolezen in ni nevarna sama po sebi, je pokazatelj, da se telo bori proti bolezni.
Normalne vrednosti telesne temperature se gibljejo med 36,2 in 37,2 °C. O vročini govorimo, ko temperatura preseže 37,2°C (pod pazduho), 37,5°C (v ušesu) ali 38°C (v danki). Za merjenje se uporabljajo različni termometri. Vročino je najbolje meriti pod pazduho.
Vzroki za povišano telesno temperaturo so številni, najpogosteje okužbe z virusi ali bakterijami. Lahko spremlja avtoimunske bolezni, preobčutljivostne reakcije, rakave bolezni, ali pa je posledica možganske krvavitve, tumorja, poškodbe hrbtenjače, prekomernega delovanja ščitnice, srčnega infarkta, putike, obsežnih poškodb ali jemanja nekaterih zdravil.
Kratkotrajna povišana telesna temperatura sama po sebi ni zadosten razlog za alarm.
Alergije in preobčutljivosti na hrano
Če je v vaši družini prisotna zgodovina alergij, je potrebna večja previdnost. Najpogostejši alergeni pri dojenčkih so kravje mleko, jajca, soja in arašidi. Znaki alergije vključujejo kožne izpuščaje, nepridobivanje na teži, polivanje, bruhanje, drisko, napenjanje in bolečine v trebuhu. Ob sumu na alergijo se posvetujte z zdravnikom, ki lahko opravi alergološke teste.
Pri dokazani alergiji na kravje mleko materam, ki izključno dojijo, svetujemo dieto brez mleka in mlečnih izdelkov. Po dopolnjenem šestem mesecu se uporabljajo posebne mlečne formule. Mleko se lahko skriva v številnih industrijsko pripravljenih živilih (dodatki).
Večina alergij na kravje mleko v dojenčkovem obdobju izzveni med 2. in 4. letom starosti.
Spremembe na koži
Težave s kožo pri dojenčkih se lahko kažejo kot pordela in hrapava koža, zlasti v pregibih. Ob sumu na alergijo na hrano, kot je kravje mleko, zdravnik svetuje dieto. Alergološki testi lahko potrdijo ali ovržejo sum.
Nega dojenčkove kože
Koža je pomemben organ, ki ščiti telo pred zunanjimi vplivi. Pri dojenčkih je koža tanka in občutljiva, zato potrebuje ustrezno nego. Uporabljajte kvalitetne in naravne izdelke, ki ne dražijo kože. V prvih mesecih je priporočljivo umivanje z navadno vodo, morda z dodatkom kapljice olivnega olja. Pri negi uporabljajte izdelke iz 100 % bombaža.
Pri negi dojenčkove ritke je ključno pogosto menjavanje plenic in ohranjanje suhosti, da preprečimo plenični izpuščaj. Izogibajte se čistilnim robčkom z umetnimi dodatki, raje uporabljajte suhe krpice, navlažene z vodo. Izdelki za nego naj ne vsebujejo alkohola, parfumov, barvil in drugih aditivov.
Gibalni razvoj dojenčka: Posebna vprašanja
Vprašanje o "mehkem delu" dojenčkove glavice se nanaša na veliko fontanelo (veliko mečavo), ki se zaraste med 12. in 15. mesecem starosti. Napetost fontanele je lahko znak hidracije ali pritiska v glavi.
Glavico otrok samostojno drži pokonci okoli 2. meseca starosti. Če vaša hči stara slaba dva meseca že 10-15 sekund drži glavico pokonci, to ni prehitro in je v mejah normale.
Varnost pri hranjenju in nevarnost zadušitve
Dojenčki se rodijo pripravljeni za hranjenje, vendar lahko pride do zadušitve. Nevarnost predstavljajo predmeti, ki jih dajejo v usta, vključno z mlekom ali slino. Pri premikajočih se dojenčkih so nevarni majhni predmeti (igrače, gumbi, kovanci), pa tudi preveliki kosi hrane.
V primeru zadušitve, če otrok kašlja ali ima težave z dihanjem, mu ne posegajte v usta, če ne kašlja. Če je popolna zapora zraka, izvedite udarce med lopaticami ali Heimlichov prijem. V primeru nezavesti začnite z oživljanjem.
Pomembno je odstraniti majhne predmete iz okolice, nadzorovati otroka med hranjenjem in se pozanimati o primerni velikosti kosov hrane. Udeležba na tečaju o preprečevanju zadušitve in oživljanju je priporočljiva.
Količina mleka in hranjenje
Mame so pogosto zaskrbljene, ali njihov dojenček dobi dovolj hrane. Najboljši pokazatelj je primerno pridobivanje na teži. Pri hranjenju po steklenički je merjenje količine enostavnejše.
Novorojenček, hranjen po steklenički, v prvem mesecu popije 60-90 ml mleka na obrok, vsake tri do štiri ure. Hranjenje naj bo na zahtevo. Dojeni dojenčki pijejo manjšo količino pogosteje. Pri 6 mesecih popijejo 180-240 ml mleka na približno 5 ur.
Potrebna količina mleka je odvisna od telesne teže dojenčka. Formula je: teža (kg) / 0,7 * 100 ml. Opazujte otroka in se mu prilagajajte.
Med 2. in 4. mesecem dojenčki, ki tehtajo 5 kg, večinoma ne potrebujejo več nočnega obroka. Vsak dojenček je edinstven.
Gibanje ploda med nosečnostjo
Gibanje ploda običajno začnejo čutiti med 20. in 24. tednom nosečnosti. Gibi postajajo pogostejši in močnejši. Okoli 32. tedna dosežejo vrhunec. Od 36. do 40. tedna se gibanje umiri, saj otrok postaja večji. V zadnjih dveh tednih nosečnosti se gibanje še upočasni, kar je normalno. Intenzivnejše gibanje lahko občutite ob počitku ali po obroku nosečnice.
Spremembe dojenčkovega blata
Če v dojenčkovem blatu opazite zrna peska, fluorescentno zeleno ali črno barvo, ali kroglice, semena in kamenčke, to pogosto ni razlog za skrb. "Zrna peska" so lahko posledica uživanja prosa, ovsenih kosmičev ali hrušk. Fluorescentna barva je lahko posledica umetnih arom v pijačah. Črni drobci v blatu so lahko posledica uživanja banan, borovnic ali rozin. Svetlozelene kroglice so lahko grah, semena pa paradižnikova ali kumarična. V blatu se lahko znajdejo tudi kamenčki ali plastične kroglice, ki jih je otrok zaužil.
