Kajenje med nosečnostjo predstavlja eno najpomembnejših preprečljivih vzrokov za neugodne izide nosečnosti, ki neposredno ogrožajo zdravje in razvoj nerojenega otroka ter zdravje bodoče mamice. Strupi iz tobačnega dima, ki preko materinega krvnega obtoka dosežejo plod, lahko povzročijo vrsto škodljivih posledic, ki segajo od prirojenih napak do vedenjskih težav v zgodnjem otroštvu. Znanstveniki že vrsto let opozarjajo na nujnost opustitve kajenja med nosečnostjo, saj slednje povečuje tveganje za splav, prezgodnji porod in celo mrtvorojenost.
Kaj se dogaja v maternici kadilke?
Vplive kajenja na plod v maternici nazorno razkrivajo posnetki, pridobljeni s 4D ultrazvokom, ki so jih posneli v James Cook univerzitetni bolnišnici v Middlesbroughu. V okviru študije so opazovali 20 nosečnic, med katerimi je bilo 4 kadilke, ki so na dan pokadile povprečno 14 cigaret. Analiza na tisoče posnetih gibov dojenčkov v maternici je razkrila opazne razlike pri otrocih kadilk. Nerojeni otroci kadilk so se namreč obraza in ust dotikali bistveno pogosteje kot otroci mater, ki med nosečnostjo niso kadile.
Dr. Nadja Reissland pojasnjuje, da je dotikanje obraza značilno za plod v poznem obdobju nosečnosti, ko že nekoliko nadzoruje svoje telesne gibe. Posnetki bi lahko kazali na to, da prihaja pri otrocih kadilk do upočasnjenega razvoja centralnega živčevja. Strokovnjaki, ki so z nazornimi posnetki seznanili javnost, želijo s tem bodočim mamicam pojasniti, kako ključnega pomena je opustitev kajenja med nosečnostjo. Kajenje namreč otroku jemlje kisik in prepotrebne hranilne snovi, ki so ključnega pomena za njegov normalen razvoj.
Dokumentirana tveganja kajenja med nosečnostjo
Številne raziskave v preteklosti so potrdile resna tveganja, povezana s kajenjem med nosečnostjo. Mednje sodijo:
- Spontani splav.
- Zunajmaternična nosečnost.
- Manjša porodna teža otroka.
- Negativen vpliv na razvoj dihal in možganov.
- Večja dovzetnost otroka za infekcije.
- Večja verjetnost za sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS).
- Tveganje za razvoj shizofrenije v kasnejšem življenju.
Znano je, da kajenje med nosečnostjo povečuje tveganje za prezgodnji porod, nizko porodno težo novorojenčka in omejeno rast otroka v maternici. Manj znano pa je, kakšen vpliv imata intenzivnost (število cigaret na dan) in čas kajenja (pred in med nosečnostjo). Mnoge ženske namreč zmotno menijo, da je kajenje pred zanositvijo ali celo v prvih treh mesecih nosečnosti varno, ter da kajenje zgolj nekaj cigaret na dan verjetno ni škodljivo.
Intenzivnost in čas kajenja: Ključna dejavnika
Raziskovalci so analizirali podatke iz ameriške državne podatkovne zbirke (NVSS - US National Vital Statistics System) o rojstvih med leti 2016 in 2019, ki so zajeli 15.379.982 živorojenih otrok. Po izločitvi podatkov o večplodnih nosečnostih, otrocih, rojenih nosečnicam z že obstoječimi zdravstvenimi težavami (visoki krvni tlak, sladkorna bolezen) in tistih z nepopolnimi podatki o kajenju, je bilo v analizo vključenih 12.150.535 parov mati-novorojenček.
Rezultati so pokazali, da je devet odstotkov žensk kadilo v treh mesecih pred nosečnostjo, sedem odstotkov v prvem trimesečju, šest odstotkov v drugem in enako število v tretjem trimesečju. Ženske so bile razvrščene glede na število pokajenih cigaret dnevno (0; 1-2; 3-5; 6-9; 10-19; 20 ali več).
Skoraj 10 odstotkov novorojenčkov (9,5 %) je po porodu imelo vsaj en hud zaplet, ki je zahteval intenzivno medicinsko oskrbo (asistirana ventilacija, sprejem v neonatalno enoto, sum na sepso ali nevrološke težave). Kajenje pred nosečnostjo ali v katerem koli trimesečju nosečnosti je bilo povezano s povečanim tveganjem za te zaplete:
- Če je ženska kadila pred nosečnostjo, je bilo tveganje pri novorojenčkih povečano za 27 %.
- Če je ženska kadila med nosečnostjo, je bilo tveganje povečano za 31-32 %.
Povečano tveganje za zaplete so imeli tudi novorojenčki mater, ki so skadile le eno do dve cigareti na dan (za 16 %), medtem ko je pri materah, ki so pokadile 20 ali več cigaret na dan, tveganje znašalo kar 31 %. Te ugotovitve dodatno poudarjajo, da je za ženske, ki želijo zanositi ali so že noseče, ključnega pomena, da prenehajo kaditi, če želijo zaščititi zdravje svojega dojenčka.
Pomanjkljivosti raziskave in splošno zavedanje
Avtorji študije priznavajo njene pomanjkljivosti, predvsem ker gre za opazovalno študijo, kar onemogoča sklepanje o vzročno-posledičnih povezavah. Prav tako niso razlikovali med tistimi, ki so kadile ves čas pred nosečnostjo, in tistimi, ki so kadile le občasno. Podatki o pasivni izpostavljenosti tobačnemu dimu prav tako niso bili na voljo.
Kljub temu dokazi kažejo, da kajenje zmanjšuje zmožnost zanositve. Pri kadilkah je ta zmožnost za 72 % nižja v primerjavi z nekadilkami. Zakasnitev zanositve je lahko posledica številnih stranskih učinkov kajenja, vključno z vplivom na gametogenezo, fertilnost, težave pri ugnezditvi jajčeca ali spontane splave.
Mehanizmi škodljivega delovanja nikotina in ogljikovega monoksida
Cigaretni dim vsebuje številne strupene snovi, ki neposredno vplivajo na plod preko posteljice. Največji vpliv imata nikotin in ogljikov monoksid.
- Nikotin: Vpliva na kardiovaskularni sistem matere s sproščanjem stresnih hormonov (kateholaminov), kar povzroči povišan srčni utrip, zožanje žil (vazokonstrikcijo) in zmanjšanje pretoka krvi v posteljici. S tem se zmanjša oskrba ploda s kisikom in hranili. Nikotin prav tako neposredno vpliva na proizvodnjo hormonov, potrebnih za nosečnost, in ovira transport jajčeca do maternice, kar povečuje tveganje za biokemične nosečnosti. Pri moških nikotin zmanjšuje število, gibljivost in morfološko pravilnost spermijev.
- Ogljikov monoksid: Ta plin zmanjšuje sposobnost hemoglobina, tako materinega kot otrokovega, da veže kisik. Posledica je hipoksija (pomanjkanje kisika) pri materi in otroku, kar povzroča kronični fetalni distres (kronični stres za otroka). Med kajenjem se poviša tudi otrokov srčni utrip, saj se njegov organizem bori, da bi prejel dovolj kisika za normalno delovanje.
Vpliv na razvoj ploda in zapleti po porodu
Kajenje lahko poškoduje tkiva nerojenega otroka, še posebej pljuča in možgane. Ogljikov monoksid v tobačnem dimu preprečuje zadostno oskrbo otroka s kisikom. Tveganje se povečuje s številom pokajenih cigaret.
V prvih treh mesecih nosečnosti, ko poteka organogeneza (razvoj organov), je vnos toksinov še posebej škodljiv. V tem obdobju se lahko pojavijo prirojene nepravilnosti, kot je razcepljena ustnica.
Zaradi kajenja se poveča tveganje za:
- Prezgodnji porod: Do 70 % kadilk rodi pred predvidenim datumom poroda.
- Nizka porodno težo: V primeru poroda ob predvidenem datumu je telesna teža otrok kadilk v povprečju za okoli 200 g nižja kot pri nekadilkah.
- Zapleti med porodom: Porodi so lahko težji, pogostejša je uporaba carskega reza ali vakuum ekstraktorja. Nikotin zavira sproščanje hormona relaksina, ki je ključen za mehčanje medeničnih vezi in lažji naravni porod.
- Upočasnjena rast ploda: Zaradi zmanjšane oskrbe s kisikom in hranili.
- Abrupcija posteljice: Prezgodnja ločitev posteljice.
- Predležeča posteljica.
Novorojenčki kadilk imajo pogosteje slabše razvita pljuča, večjo verjetnost za nenadno smrt dojenčka in so bolj dovzetni za okužbe.
What is the difference between 2D, 3D / 4D, and 5D / HD Live Ultrasound Imaging?
Dolgoročne posledice za zdravje otroka
Negativni učinki kajenja se ne končajo ob rojstvu. Otroci, katerih mame so kadile med nosečnostjo, imajo v kasnejšem življenju večje tveganje za:
- Astmo in druge težave z dihali (pljučnica, bronhitis, vnetja srednjega ušesa), še posebej v prvem letu življenja.
- Slabši psihofizični razvoj.
- Zmanjšano pljučno funkcijo.
- Znake s strani dihal (kašelj, piskanje, izkašljevanje sluzi).
- Težave s pozornostjo.
- Debelost.
- Povišan krvni tlak v poznejšem življenju.
- Reproductivne težave.
- Povečano tveganje za razvoj shizofrenije.
Švedski raziskovalci so ugotovili, da imajo otroci, katerih mame so v prvih mesecih nosečnosti kadile, več možnosti za razvoj astme že pred vstopom v šolo. Ti rezultati kažejo, kako škodljivi so učinki materinega kajenja na plodov dihalni sistem že v zgodnjih fazah razvoja, ko se ženska morda sploh ne zaveda, da je noseča.
Pasivno kajenje: Skrita nevarnost
Škodljive posledice kajenja niso omejene le na aktivne kadilke. Tudi nosečnice, ki same ne kadijo, a so izpostavljene tobačnemu dimu drugih (pasivno kajenje), tvegajo resne zdravstvene težave za sebe in svojega otroka. Nikotin in druge škodljive snovi prehajajo skozi posteljico in vplivajo na dihanje ter krvni obtok ploda, zmanjšujejo njegovo oskrbo s kisikom in hranili.
Pasivno kajenje je še posebej nevarno za dojenčke in majhne otroke, ki so bolj občutljivi na tobačni dim. Izpostavljenost lahko povzroči:
- Sindrom nenadne smrti dojenčka.
- Bolezni dihal (astma, poslabšanje obstoječe astme, zmanjšanje pljučne funkcije, kašelj, piskanje, izkašljevanje sluzi, okužbe spodnjih dihal).
- Vnetja srednjega ušesa.
Ni varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu. Tudi kratkotrajna izpostavljenost se lahko kaže z draženjem oči, nosu in grla, glavobolom in slabostjo, medtem ko dolgotrajna izpostavljenost vodi do resnih zdravstvenih posledic, podobnih tistim pri aktivnih kadilcih. Zato je ključnega pomena, da se nosečnice in otroci izogibajo prostorom, kjer se kadi, ter da se v bližini nosečnic in otrok ne kadi.
Vpliv na dojenje in plodnost
Kajenje negativno vpliva tudi na dojenje. Matere, ki kadijo, imajo več težav z dojenjem in pogosteje prezgodaj opustijo dojenje. Nikotin prehaja v materino mleko in se kopiči v višjih koncentracijah kot v krvi, kar ima lahko škodljive učinke na otroka. Poleg tega je pri materah kadilkah lahko spremenjena sestava mleka (manj maščob) in celo njegov okus.
Kajenje prav tako zmanjšuje plodnost pri obeh partnerjih. Kadilke imajo nižjo stopnjo rodnosti in večje težave s spočetjem. Kajenje neposredno vpliva na uspešnost postopkov zunajmaternične oploditve (IVF). Pri moških kajenje zmanjšuje število, gibljivost in morfološko pravilnost spermijev.
Kdaj prenehati kaditi? Takoj!
Glede na obsežne dokaze o škodljivosti kajenja med nosečnostjo, je edini pravilen in varen pristop popolna in takojšnja opustitev kajenja. Dr. Tomaž Čakš, nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za področje obvladovanja rabe tobaka, poudarja: "Nosečnica mora prenehati kaditi takoj, ko izve, da je noseča, še bolje pa že pred načrtovano nosečnostjo."
Trditve, da bi nenadna opustitev kajenja škodovala zaradi prevelikega stresa za otroka, so zavajajoče. Strokovnjaki poudarjajo, da postopno prenehanje kajenja ni primeren ali ustrezen pristop. Vsako nadaljnje kajenje, ne glede na zmanjšano število cigaret, še vedno predstavlja tveganje za plod. Ni varne količine cigaret, e-cigaret ali vejpov, ki bi jih nosečnica lahko uživala, ne da bi ogrozila svoje in otrokovo zdravje.
Koristi prenehanja kajenja
Opustitev kajenja v katerem koli obdobju nosečnosti prinese takojšnje koristi za mater in otroka. Že dan po prenehanju se poveča dotok kisika do ploda, kar pozitivno vpliva na razvoj pljuč in zmanjša tveganje za mrtvorojenost.
Če ženska kadi, je opustitev kajenja najučinkovitejši ukrep za izboljšanje zdravja obeh. Čim zgodnejša je abstinenca, tem boljši je učinek. Zmanjšanje dnevne količine pokajenih cigaret ne zadostuje za regeneracijo organizma in zdravje ploda, saj vnos toksinov ostaja prisoten.
Pomoč pri odvajanju od kajenja
Zavedajoč se težavnosti opustitve kajenja, je na voljo vrsta brezplačne pomoči:
- Svetovanje pri zdravniku ali farmacevtu.
- Skupinska podpora v zdravstvenih domovih.
- Brezplačni svetovalni telefon za opuščanje kajenja (080 27 77).
- Nikotinska nadomestna terapija (NRT): V skrajnih primerih je pri nosečnicah možna uporaba žvečilnih gumijev ali inhalatorjev pod nadzorom ginekologa. Tveganje za plod je v primeru NRT znatno manjše v primerjavi z nadaljevanjem kajenja.
- Izvajanje dihalnih vaj: Po cigareti počasi vdihnite in izdihnite (izdih naj traja dvakrat dlje kot vdih). Vajo ponovite vsaj petkrat. Dihalne vaje lahko ublažijo negativne učinke cigaretnega dima in ob želji po cigareti nadomestijo njeno pokaditev.
- Zdrav življenjski slog: Za ohranjanje dobre prebave, ki se lahko ob prenehanju kajenja poslabša, poskrbite za primeren vnos vlaknin (sadje, zelenjava), zadosten vnos vitamina C in vode ter ustrezno telesno dejavnost.
- Partnerjeva podpora: Če kadite, naj se za odvajanje od kajenja odloči tudi partner. To močno zmanjša verjetnost, da bo tobačnemu dimu izpostavljena noseča partnerka ali otrok.
- Odstranitev cigaret: Če cigaret še ne morete popolnoma zavreči, jih shranite na oddaljeno mesto, da jih ne boste imeli vedno pri sebi. Poskusite kaditi z drugo roko kot običajno in cigareto držite med prstancem in mezincem.
Pomembno je, da se tudi po končani nosečnosti potrudite, da ne začnete ponovno kaditi. Nikotin v materinem mleku lahko škodljivo vpliva na otroka, poleg tega pa spremenjena sestava mleka in slabša prebava pri materi lahko dodatno otežita dojenje.
Spoznanje o resnih posledicah kajenja med nosečnostjo bi moralo biti dovolj močna motivacija, da se bodoče mamice in njihovi partnerji odločijo za zdravo prihodnost svojega otroka. Če sami ne zmorete prenehati kaditi, poiščite strokovno pomoč. Dokazi kažejo, da s pomočjo usposobljenega zdravstvenega osebja s kajenjem preneha polovica nosečnic.