Prvo trimesečje nosečnosti je ključno obdobje za razvoj ploda, ko se izoblikujejo vsi vitalni organi. V tem občutljivem obdobju lahko škodljive snovi iz cigaretnega dima povzročijo nepopravljivo škodo, ki lahko traja vse življenje. Številne raziskave in strokovna mnenja poudarjajo, da je kajenje v nosečnosti, še posebej v prvih treh mesecih, eden najpomembnejših preprečljivih vzrokov neugodnih izidov nosečnosti tako za mater kot za otroka.
Vpliv nikotina in ogljikovega monoksida na plod
Nikotin in ogljikov monoksid, ki sta glavna škodljiva sestavina tobačnega dima, neposredno vplivata na oskrbo ploda s kisikom. Nikotin zoži krvne žile v posteljici, kar zmanjša pretok krvi in s tem tudi količino kisika ter hranilnih snovi, ki dosežejo plod. Ogljikov monoksid pa zmanjša sposobnost krvi, tako materine kot plodove, da prenaša kisik. Posledica tega je hipoksija, ki lahko zavira rast in razvoj nerojenega otroka.
Prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., specialistka psihiatrinja, opozarja na posledice kajenja ali uživanja drog v času nosečnosti. Kajenje in uporaba prepovedanih drog v nosečnosti vplivata na povečano možnost spontanega splava, prezgodnjega poroda, manjšo porodno težo ter slabše izoblikovane organe in tkiva. Nikotin in ogljikov monoksid vplivata, da je oskrba ploda s kisikom manjša. To je pomembno predvsem v prvem trimesečju nosečnosti, ko se izoblikujejo organi. Otroci imajo včasih manj razvite organe in se pojavljajo anomalije, ki so lahko doživljenjske.
Kritično obdobje za razvoj organov
V prvem trimesečju nosečnosti poteka intenziven razvoj in izoblikovanje vseh organov ploda. V tem času so celice še posebej občutljive na zunanje dejavnike. Škodljive snovi iz cigaretnega dima lahko povzročijo strukturne nepravilnosti, ki se lahko kažejo kot prirojene napake, kot so zajčja ustnica ali razcep neba. V nekaterih primerih, predvsem ob uporabi prepovedanih drog, pa lahko prihaja tudi do telesnih, nevroloških in duševnih anomalij, ki so doživljenjske in jih ni mogoče odpraviti.
Dr. Tomaž Čakš, dr. med., nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za področje obvladovanja rabe tobaka pri NIJZ, poudarja, da "mora nosečnica prenehati kaditi takoj, ko izve, da je noseča, še bolje pa že pred načrtovano nosečnostjo". Postopno prenehanje kajenja, ki ga nekateri ginekologi še vedno priporočajo, je po njegovih besedah napačno. Trditve, da bi nenadna opustitev cigaret škodovala zaradi prevelikega stresa za otroka, so zavajajoče. "Nikakor ne drži, da je v nosečnosti bolje postopoma prenehati kaditi. To je zavajanje in nestrokovnost," pojasnjuje dr. Čakš. "Vemo, da so nekateri ginekologi predstavljali tak način, češ da naj bi bilo takojšnje prenehanje kajenja stres za še nerojenega otroka. To je strokovna napaka."
Vsaka nosečnica, ki kadi, tvega resne posledice za svoje zdravje in razvoj otroka. Kajenje lahko zavira normalen razvoj ploda, povečuje tveganje za prezgodnji porod in nizko porodno težo, še posebej v tretjem trimesečju. "Tveganje narašča s številom pokajenih cigaret," opozarja dr. Čakš. Plod ni le pasivni kadilec, ampak nanj neposredno vplivajo škodljive sestavine cigaretnega dima, kot sta nikotin in ogljikov monoksid, ki prehajata skozi posteljico in vplivata na razvoj otroka.
Povečano tveganje za spontani splav in prezgodnji porod
Škodljive snovi iz cigaretnega dima povečujejo tudi tveganje za zaplete v nosečnosti, kot so spontani splav in prezgodnji porod. Nikotin lahko povzroči krčenje maternice, kar poveča možnost prezgodnjega poroda. Prav tako lahko vpliva na stabilnost posteljice, kar poveča tveganje za prezgodnjo ločitev posteljice.
Manjša porodna teža in težave v razvoju
Otroci, rojeni kadilkam, imajo v povprečju nižjo porodno težo. Podatki kažejo, da se kar 70 % kadilkam otroci rodijo pred predvidenim datumom poroda, porodi pa so težji. Novorojenčki, rojeni kadilkam, imajo pogosteje manjšo porodno težo (za 200-250 g manj) zaradi pomanjkljive preskrbe tkiv s kisikom, kar upočasni rast. Otroci kadilk v povprečju ne presežejo 3200 g porodne teže (otroci nekadilk okrog 3500 g) in tudi porodna dolžina je manjša kot pri otrocih nekadilk. Manjša porodna teža dojenčkov je pri kadilkah povezana z odmerkom: več kot mati kadi med nosečnostjo, manj bo otrok ob rojstvu tehtal in obratno, prej ko bo noseča mati nehala kaditi, bolj bo porodna teža otroka ob rojstvu podobna tisti drugih otrok, ki se rodijo nekadilkam.
Poleg nižje porodne teže, lahko kajenje v nosečnosti vodi tudi do drugih razvojnih težav. Švedski raziskovalci so ugotovili, da imajo otroci, katerih mame so v prvih mesecih nosečnosti kadile, več možnosti za razvoj astme pred vstopom v šolo. V študijo so vključili 21.000 otrok, med njimi je bilo 735 takšnih, katerih mame so med nosečnostjo kadile. Dr. Asa Neuman je povzel izsledke: "Že mnoga predhodna raziskovanja so pokazala, da ženska, ki kadi med nosečnostjo, poveča otrokovo tveganje za astmo. Tak otrok ima tudi več možnosti za različne težave z dihali. Njegove zdravstvene težave se lahko stopnjujejo, če je mama kadila v prvem trimesečju nosečnosti." Spoznali so, da kajenje v zadnjem trimesečju nima tako negativnih posledic na otroka, kot če to ženska počne v prvem trimesečju. "Takšni rezultati kažejo, kako škodljivi so učinki materinega kajenja na plodov dihalni sistem že v zgodnjih fazah razvoja, na začetku nosečnosti, mogoče celo takrat, ko se ženska sploh ne zaveda, da je noseča."
Druge škodljive snovi in dolgoročne posledice
Tobačni dim vsebuje več kot 4000 snovi, od katerih je 60 potrjeno rakotvornih, okrog 250 pa drugače strupenih. Med njimi so strupene kovine (npr. krom, arzen) in strupeni plini (npr. amonijak, toluen). Poleg neposrednih posledic na razvoj ploda, kajenje v nosečnosti povečuje tveganje za reproduktivne težave, motnje v kognitivnem razvoju, težave s pozornostjo, debelost ter povišan krvni tlak v poznejšem življenju.
Kajenje in težave pri porodu
Kadilke imajo večjo verjetnost, da ne bodo rodile po naravni poti. Nikotin namreč zavira sproščanje hormona relaksina, ki omogoča lažje naravno porajanje. Porodi pri kadilkah so lahko težji, kar lahko vodi do uporabe carskega reza ali vakuum ekstraktorja.
Kajenje in dojenje
Kajenje vpliva tudi na dojenje. Matere, ki kadijo, imajo pogosto več težav z dojenjem in hitreje prenehajo dojiti. Nikotin v materinem mleku se kopiči v višjih koncentracijah kot v krvi, kar ima lahko škodljive učinke na otroka. Poleg tega je lahko spremenjena sestava mleka, saj vsebuje manj maščob, glede na nekatera poročila pa je lahko spremenjen tudi okus materinega mleka.
Pasivno kajenje med nosečnostjo
Pomembno je poudariti, da ni varno niti pasivno kajenje med nosečnostjo. Tudi če nosečnica ne kadi, vdihavanje tobačnega dima drugih povzroča izpostavljenost škodljivim snovem tako njej kot plodu. Do izpostavljenosti lahko pride tudi na prostem, v bližini kadilcev. Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni. Za učinke pasivnega kajenja so še posebej občutljivi dojenčki, majhni otroci, še posebej otroci z astmo in drugimi kroničnimi boleznimi dihal, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi.
Pomembnost opustitve kajenja
Opustitev kajenja je najučinkovitejši ukrep za izboljšanje zdravja tako nosečnice kot otroka. Čim zgodnejša je abstinenca, tem boljši je učinek. Že dan po prenehanju se poveča dotok kisika do ploda, kar pozitivno vpliva na razvoj pljuč in zmanjša tveganje za mrtvorojenost.
Dominika Novak Mlakar z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije svetuje, če želite zanositi, sumite, da ste noseči, ali ste v prvih mesecih nosečnosti, nemudoma opustite kajenje. V pomoč so vam lahko skupinske ali individualne brezplačne delavnice v zdravstvenih domovih. Nasvet in podporo pa lahko dobite tudi na brezplačni telefonski številki 080 27 77.
V Sloveniji je na voljo veliko oblik brezplačne pomoči za opustitev kajenja, kot so svetovanje pri zdravnikih ali farmacevtih, skupinska podpora v zdravstvenih domovih in svetovalni telefon za opuščanje kajenja (080 2777). V skrajnih primerih je pri nosečnicah možna tudi nikotinska nadomestna terapija (NRT), vendar izključno pod nadzorom ginekologa. Tveganje za plod je v primeru omenjenega zdravljenja manjše kot pri nadaljevanju kajenja, vendar je še vedno potrebna previdnost.
Mnenja in izkušnje
Na forumih se pogosto srečujemo z različnimi mnenji in izkušnjami nosečnic glede kajenja. Nekatere ženske se po potrditvi nosečnosti takoj odrečejo cigaretam, druge pa se spopadajo z močno željo po nikotinu. Pogosta dilema je, ali je bolje prenehati naenkrat ali postopoma. Strokovnjaki pa poudarjajo, da je takojšnja opustitev edina prava pot, saj ni varne količine cigaret, ki bi jih nosečnica lahko pokadila brez tveganja za plod.
Čeprav se nekatere ženske tolažijo, da je večji stres, če prenehajo kaditi nenadoma, strokovnjaki pojasnjujejo, da je to zmotno prepričanje. Tveganje, ki ga predstavlja nikotin in druge škodljive snovi v cigaretnem dimu, je bistveno večje od morebitnega kratkotrajnega stresa zaradi abstinence.
Odločitev za opustitev kajenja med nosečnostjo je ena najpomembnejših odločitev, ki jo lahko nosečnica sprejme za zdravje svojega otroka. Čeprav je pot do abstinence lahko zahtevna, so koristi za nerojenega otroka neprecenljive.
tags: #kajenje #v #prvem #trimesecju #nosecnosti