Dojenčkovo blato je za marsikoga tema, ki morda na prvi pogled ni najbolj privlačna, a je obenem pogost razlog za zaskrbljenost in številna vprašanja novopečenih staršev. Kaj pomenijo različne barve, spremenjena konsistenca blata, ki ga vsakodnevno pregledujete v dojenčkovih pleničkah? Tudi zelo izkušeni starši verjetno še niso videli vseh kombinacij, ki se pojavljajo pri dojenčkih. V nadaljevanju članka boste izvedeli vse o dojenčkovem blatu, od prvih dni življenja do uvajanja goste hrane, ter kako ravnati ob morebitnih težavah.
Sestava, vonj in barva: Kaj nam pove dojenčkovo blato?
Blato je v osnovi sestavljeno iz približno 75 % vode, preostanek pa predstavlja kompleksna kombinacija živih in mrtvih bakterij, ki v črevesju pomagajo prebaviti hrano, beljakovine, odpadne snovi iz hrane, celične obloge, maščobe, soli ter snovi, ki jih izločajo črevesje in jetra.
Glede na to sestavo ni presenetljivo, da ima blato neprijeten vonj, kar je posledica aktivnosti bakterij, ki proizvajajo različne snovi in pline. Blato, ki se v črevesju zadržuje dlje časa, ima tudi bolj neprijeten vonj. Izrazito težak, kisel vonj lahko nakazuje na alergijo na beljakovine kravjega mleka. Navadno blato dojenih dojenčkov nima izrazito neprijetnega vonja, medtem ko je vonj dojenčkov, ki so hranjeni z nadomestnim mlekom, nekoliko bolj neprijeten. Ko dojenček pride v stik z različnim izvorom beljakovin (ko začne uživati mešano prehrano, predvsem meso), postaja vonj blata bolj neprijeten. Če menite, da je vonj blata izrazito neprijeten, to obvezno omenite izbranemu pediatru.
Barva blata je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s starostjo dojenčka, njegovo prehrano (tako mamice kot dojenčka), pa tudi od razvoja črevesja. Polno dojeni dojenčki dnevno zaužijejo različne beljakovine, kar je odvisno od prehrane doječe mamice. Skladno z mamino prehrano se nekoliko spreminja tudi barva dojenčkovega blata. Po drugi strani se spreminja tudi blato dojenčkov, ki uživajo izključno nadomestno mleko in torej dobivajo vsak dan isto vrsto hrane. Razlog tiči v tem, da se spreminja dojenčkova črevesna flora (sestava bakterij, ki naseljujejo črevo). Tako lahko blato dojenčka, ki je hranjen z nadomestnim mlekom v ponedeljek izgleda drugače kot v petek.
Spremembe v blatu skozi čas: Od mekonija do uvajanja goste hrane
Novorojenček:Prvo dojenčkovo blato je lepljivo, črno-zelene barve in se imenuje mekonij. Nastajati začne že mnogo pred porodom. Vsebuje plodovnico, telesne celice, žolč, lase, torej vse, kar je dojenček pogoltnil še v času, ko je bil v maternici. Čeprav izgleda zelo neprivlačno, mekonij nima vonja. Izločiti bi se moral v 48 urah po rojstvu. Lahko se srečate tudi z mekonijskim čepom, ki je trd in se spontano izloči pred mekonijem, redko pa naredi tudi zastoj.
Takoj po rojstvu se lahko v plenički nadejate mekonija, ki ga mora novorojenček izločiti v 48 urah po rojstvu. Ne smrdi in na videz spominja na katran, nafto ali črno smolo, saj je črno-zelen, gost in lepljiv. Vsebuje snovi, ki jih je novorojenček pogoltnil še v maternici, med drugim črevesne epitelijske celice, lanugo dlačice in plodovnico.
Sledi blato, ki že ima izrazitejši kiselkast vonj. Spominja na "vodeno gorčico"; lahko je rumenkasto, zelenkasto, oranžno ali svetlo rjavo. Pri izključno dojenem novorojenčku je redko in zelo pogosto v plenički - lahko se zgodi, da odvaja po čisto vsakem dojenju. Pri dojenčkih, hranjenih z nadomestnim mlekom, je gostejše in praviloma temnejše, bolj zelenkasto, rjavkasto, oranžno. V prvih mesecih življenja imajo izključno dojeni dojenčki blato, podobno gorčici.
2-4 mesec:V tem času se število odvajanj ustali pri približno 4 odvajanjih dnevno. Frekvenca odvajanja je navadno pogostejša pri dojenih dojenčkih kot pri dojenčkih, hranjenih z mlečno formulo. Vendar pa lahko zaradi dobrega izkoristka hranilnih snovi v materinem mleku tudi polno dojeni dojenčki kakajo le enkrat na teden, pri čemer ne gre za zaprtje.
5-12 mesec:Ko dojenček začne uživati gosto hrano, se spremeni tudi blato. Blato dojenih dojenčkov postane gostejše, blato dojenčkov, ki uživajo nadomestno mleko, pa redkejše. Po uvedbi goste hrane začnejo navadno tudi dojenčki, ki so bili polno dojeni in so pred uvedbo goste hrane kakali le enkrat tedensko, kakati vsak dan. V tej starosti se lahko pojavi tudi blato z ostanki hrane, predvsem značilno za tiste, ki prakticirajo baby led weaning. V blatu so lahko tudi že koščki neprebavljene hrane, kar je popolnoma običajno.
1-3 leta:Po prvem rojstnem dnevu otrok navadno uživa že vso gosto hrano, zato njegovo blato postaja trše in gostejše. Med 12 in 18 mesecem boste lahko opazili t.i. »zelenjavne plenice«, kjer bo v blatu opaziti večje koščke neprebavljene zelenjave. Razlog za omenjen pojav je, ker se otrokovo črevesje v tem obdobju šele navaja na prebavo večjih kosov zelenjave, mnogi otroci pa hkrati hrane še ne prežvečijo dovolj dobro. Sčasoma se bo vsa hrana bolje prebavila in v pleničkah ne bodo ostajali večji koščki.
Pogostost odvajanja se načeloma umiri ob in po uvajanju goste hrane, torej okoli šestega meseca starosti. Takrat lahko dojenček opravi veliko potrebo petkrat do šestkrat dnevno, vsak dan enkrat ali zgolj enkrat tedensko. Vse je normalno. Blato se tedaj prav tako znova spremeni; postane bolj podobno "odraslemu" in dobi bolj značilen vonj. Pri obenem dojenih postane bolj gosto, medtem ko je redkejše ob hkratnem uživanju nadomestnega mleka.
Konsistenca in pogostost: Kdaj je zaskrbljenost odveč?
Konsistenca dojenčkovega blata je lahko trda kot maslo, mehka kot skuta ali tekoča kot jogurt. Dojen dojenček ima navadno gorčično rumeno blato, ki je lahko zrnato ali gladko. Dojenčki, ki so hranjeni z nadomestnim mlekom, pa imajo blato podobno pudingu. Če ima dojenček blato kot zajček (v kroglicah), potem je verjetno zaprt. Velja okvirno pravilo - če se blato kotali, potem je verjetno pretrdo.
Kako pogosto dojenček kaka ni tako pomembno kot meni večina staršev. Po 6 mesecih naj dnevno ne bi bilo več kot 6 odvajanj dnevno in ne manj kot 1 na teden. Vse vmes je popolnoma običajno. V tem obdobju se hitrost premikanja hrane skozi črevesne upočasni. Če se hrana premika skozi prebavila prehitro, telo ne vsrka dovolj hranil. Če pa se hrana premika prepočasi, lahko to pomeni zaprtje. Konsistenca (trdota) blata je bolj pomembna kot pogostost odvajanja.
Novopečeni starši se kar precej posvečajo blatu, preučujejo ga v skrbi, če je vse v redu. Dejansko pa je ponavadi zaskrbljenost odveč. Namreč, pri dojenčkih je skoraj vse "čudno" popolnoma v redu - barva blata je lahko rumena, zelena ali rjava, blato je lahko tudi zelo mehko in redko. Praviloma ni treba k pediatru, če je dojenček sicer zadovoljen in če lepo napreduje.
Barve blata in znaki za obisk pediatra
Kaj pa barve blata in kdaj je treba obiskati pediatra? Barve blata so torej različne; odvisne so od starosti, prehrane (tako mamice kot tudi dojenčka), pa tudi od razvoja črevesja.
- Zelenkasto blato je praviloma normalno. Lahko je obarvano, ker se črevesje še razvija, ker je dojenček popil več začetnega mleka, ker je zaužil zeleno zelenjavo, kot denimo grah ali špinačo. Blato je lahko zeleno tudi ob morebitnem uživanju dodatkov železa.
- Rdeče blato lahko nakazuje na resnejše težave, saj je lahko v njem kri, zato se vselej posvetujte s pediatrom. Morda je prišlo do ranice zaradi zaprtja in posledično poškodbe zadnjika ali je dojenček popil kri z mlekom, če ima mamica razpokane in poškodovane bradavice. Kri lahko pusti sled ob močno vneti ritki, lahko pa gre za hujše stanje, ko je dojenček preobčutljiv ali ima alergijo oziroma ima vnetje. Če rdečo blato spremlja vročina ali če opazite, da dojenčka boli, je nujno treba obiskati zdravnika.
- Črno blato je običajno samo v prvih dnevih življenja, ko novorojenček izloča mekonij, pozneje pa lahko nakazuje na krvavitev iz črevesja, zato obiščite zdravnika. Ob jemanju železovih preparatov (zaradi slabokrvnosti), blato postane zelo temne ali celo črne barve, kar je popolnoma običajno. Če je blato črno, vendar otrok ne jemlje železovih preparatov, je potreben posvet pri pediatru.
- Belo blato lahko nakazuje na težave z jetri, sivo pa na probleme s prebavo, zato se je prav tako smiselno obrniti na pediatra.
- Sluzasto ali penasto blato je po drugi strani lahko stranska posledica večjega slinjenja ob izraščanju zobkov, ko lahko dojenček pogoltne več sline kot običajno. Lahko pa gre tudi za okužbo ali netoleranco.
- Blato z ostanki hrane se pojavi ob uvedbi goste hrane in je pogosto pri dojenčkih, ki se prehranjujejo po metodi baby led weaning.
Zaprtje in driska: Kako ravnati?
Kako ravnati ob zaprtju?Na zaprtje lahko posumimo, če dojenček težko in boleče odvaja, če je blato trdo, suho in v manjših koščkih, če ne odvaja vsaj enkrat tedensko. Predvsem dojeni za razvoj in rast potrebujejo vsa hranila, ki jih dobijo od materinega mleka, zato vse dragocene snovi hranijo v svojem telesu in nekaj dni ne odvajajo. Navedeno se lahko pojavi ob obdobjih večje rasti, ki je na primer značilno v prvih mesecih, ko dojenček sprva podvoji in do prvega leta starosti praviloma potroji porodno težo.
Če je otrok dojen, potem naj mamica uživa več vlaknin (sadje in zelenjava). Če je dojenček hranjen z nadomestnim mlekom, priporočamo izbor mleka, ki je namenjen prav tej težavi. Vsebuje več mlečnega sladkorja in magnezija, ki zmehčata blato in omogočata lažje odvajanje blata. Posvetujte se tudi z izbranim pediatrom. Če otrok že uživa gosto hrano, potem poskrbite, da zaužije veliko sveže zelenjave in sadja, naj pije dovolj tekočine (najbolje vode), ne ponujajte pa mu čokolade in čokoladnih kašic, riža, in kuhanega korenčka.
Ob zaprtju lahko dojenčku pomagate z umirjeno telovadbo, ko nežno in počasi pritiskate pokrčene nogice gor in dol. Lahko poskusite z nežno masažo trebuščka ali z razgibavanjem pokrčenih nogic proti trebuščku in nazaj, da spodbudite črevesje. Lahko se obrnete na pediatra, ki bo po potrebi priporočil probiotične kapljice, svečke, sirup za odvajanje. Nikoli, ampak res nikoli sami ne zdravite zaprtja pri otroku z zdravili brez posveta s pediatrom.
Kako ravnati ob driski?Driska se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov. Lahko nakazuje na preobčutljivost ali alergijo na določeno živilo, zdravilo ali drug dejavnik iz okolja, na vnetje, na obolenje. Če vas skrbi, se seveda obrnite na pediatra, nujno pa je treba k zdravniku, če je dojenčkovo blato izjemno tekoče ali če je v njem kri ali/in sluz, ob zavračanju hrane in tekočine ter ob vidnem slabem počutju.
Če ima dojenček večkrat suho in trdo blato, lahko tudi pride do poškodbe sluznice ali kože okoli zadnjične odprtine. Takrat mu lahko pomagate z ustreznimi kremami, morda z dodatkom aloe vere ali drugih sestavin za spodbujanje celjenja.
Vpliv dejavnikov na otrokovo blato
Obstajajo določeni dejavniki, ki lahko pomembno vplivajo na otrokovo blato:
- Antibiotiki: Otrok, ki uživa antibiotike, lahko dobi drisko, ga mučijo vetrovi in je napihnjen. V takih primerih se priporoča uporaba probiotikov (z najmanj dvournim razmakom med zaužitjem antibiotika in probiotika). Raziskave so potrdile, da probiotiki skrajšajo trajanje driske, ki jo povzročijo antibiotiki.
- Gastroenteritis (črevesna viroza): Otroci s črevesno virozo pogosto prvi dan bruhajo, potem pa potrebujejo še do 2 tedna, da se uredi njihova prebava. Ko virus naseli črevesje, potrebujejo dobre bakterije nekaj časa, da vzpostavijo prvotno ravnovesje. Tudi v teh primerih lahko proces zdravljenja pospešite z uporabo probiotika.
- Potovanje: Na potovanju je včasih težko zagotoviti zadosten vnos tekočine, kar lahko privede do zaprtja. Voda v novih krajih lahko vsebuje bakterije, ki jih otrokova prebavila niso vajena, zato lahko pride do driske. Tudi v tem primeru lahko koristijo probiotiki. Najbolje jih je začeti jemati že nekaj dni pred načrtovanim potovanjem.
- Dodatki železa: Ob jemanju železovih preparatov (zaradi slabokrvnosti), blato postane zelo temne ali celo črne barve, kar je popolnoma običajno. Če je blato črno, vendar otrok ne jemlje železovih preparatov, je potreben posvet pri pediatru.
Živila, ki zapirajo in odpirajo
Z uvajanjem goste hrane se lahko zgodi, da bo dojenček odvajal blato vsakih nekaj dni, lahko enkrat tedensko ali na 10 dni. Zaprtje se lahko pojavi, če eno za drugo uvajate živilo, ki tudi sicer zapira, kot so denimo banane ali riž. Težave s prebavo se lahko tudi pojavijo ob morebitnem prenehanju dojenja in prehodu z materinega na prilagojeno mleko. Tukaj je treba paziti, da pravilno pripravite mlečni napitek, torej da je pravo razmerje med vodo in mlečnim prahom, ter da je voda prekuhana. Obstajajo pa tudi mlečne formule proti zaprtju, ki vam jih lahko priporoči pediater.
Če vaš dojenček težje odvaja, se izogibajte hrani, ki zapira, kot so denimo banane, čokolada, kuhan korenček in riž. Določena živila, predvsem prehranske vlaknine, po drugi strani lahko olajšajo prebavne motnje, in sicer polnozrnata žita v obliki polnozrnatega kruha, piškotov, krekerjev in testenin, fermentirani mlečni izdelki, kosmiči, ovseni otrobi, izdelki s probiotiki, juhe in enolončnice, kuhano belo meso ali riba, sadje - predvsem slive in marelice (lahko tudi suhe), breskve, zelenjava - najbolje špinača, brokoli, beluši, zelena solata, ohrovt.
Chew Chew Train – Food's Journey Through Your Body!
Posebej priporočljivi sta juha in enolončnica, s katerima otrok dobi tako potrebna hranila kot tudi tekočino. Dojenčku lahko tudi ponudite denimo polento z zelenjavo, kašice s suhimi slivami, breskvami, figami, hruškami, jabolki, primerni so grozdje in rozine. Hrani lahko za mehčanje blata dodate maščobe: olivno ali repično olje, tudi maslo. Izogibajte pa se kuhanemu korenčku, bananam in belemu rižu (raje recimo uporabite rjavi divji riž). Prav tako ni dobro uživati preveč mleka, mlečnega riža ali zdroba.
Ob morebitnih težavah z zaprtjem za zmehčanje blata povečajte vnos tekočine, najbolje vode, ki jo lahko združujete z naravnimi sokovi, domačimi kompoti, zeliščnimi čaji (lahko tudi malo sladkanimi) in - kot rečeno - juhami. Resnično je pomembno, da otrok uživa dovolj tekočine. In kako veste, če je dovolj hidriran? Dojenčki bi morali imeti med šest in osem s svetlorumenim urinom napolnjenih plenic dnevno, majhni otroci med štiri do pet. Če že hodijo na stranišče, bi morali urnirati na približno vsakih pet do šest ur.
Otroka tudi spodbujajte h gibanju, naj se plazi, hodi, teče. Ob napetem trebuščku ga lahko tudi nežno masirate v smeri urinega kazalca. Pomagalo naj bi tudi masiranje stopal, in sicer od pete po notranji strani do blazinice do konca prstkov, kot bi po spodnjem delu stopalca pisali sedmice.
Odstavljanje od dojenja: Nežna pot do samostojnosti
Čeprav tema morda na prvi pogled ni najbolj privlačna, je dojenčkovo blato pogosto razlog za zaskrbljenost in številna vprašanja staršev. Pri dojenčkih je skoraj vse "čudno" popolnoma v redu. Vendar pa se ob spremembah v blatu, še posebej ob uvajanju goste hrane ali ob morebitnih boleznih, pojavlja vprašanje, kdaj je čas za obisk pediatra.
Če se vam bliža čas vrnitve v službo, se procesa odstavljanja od dojenja lotite nekaj mesecev prej. Nič ni narobe, če boste malčka podojili, ko boste prišli iz službe, in se bosta oba pocrkljala, toda lažje bo zdržal ves čas, ko bo čakal, da pridete ponj, če bosta že prej zmanjševala količino podojev. V primeru, da malček želi dojenje in je želja po odstavljanju na vaši strani, predlagamo naslednji način. Poskusite najprej z zelo znano metodo, da mu ne ponudite dojke, dokler je ne zahteva sam. Torej se dojita le, kadar malček izrecno to želi. Potem poskušajte njegovo potrebo po dojenju nadomestiti s pijačo ali hrano. Če bo to zavrnil, torej potrebuje le ljubezen in pozornost. Odstavljanje lahko traja, zato bodite potrpežljive. Veliko ljubezni in pozornosti in potrpežljivost.
V primeru, da se otrok sam odloči za odstavitev, pa si počasi zmanjšujte količino mleka s stiskanjem mleka iz prsi. Če si boste stisnile le toliko mleka, da se dojka sprosti, ne boste povečevale potrebe. Mamice, če imate možnost, počasi odstavljajte otroka od dojenja. V primeru, da se odstavi sam, pa si počasi zmanjšujte količino mleka s stiskanjem mleka iz prsi. Če si boste stisnile le toliko mleka, da se dojka sprosti, ne boste povečevale potrebe. V primeru, da malček želi dojenje in je želja po odstavljanju na vaši strani pa predlagam naslednji način. Poskusite najprej z zelo znano metodo, da mu ne ponudite dojke, dokler je ne zahteva sam. Torej se dojita le kadar malček izrecno to želi. Potem poskušajte njegovo potrebo po dojenju nadomestiti s pijačo ali hrano. Če bo to zavrnil, torej potrebuje le ljubezen in pozornost. Odstavljanje lahko traja, zato bodite potrpežljive.
Midva se Timonom pri njegovih 17 mesecih še vedno dojiva ponoči. Včasih, ko dobro spi, nikoli. Ko je bolan ali nam raste zobek, bi se dojil ves čas. Ker nimam veliko mleka, se priklopi za minutko, potem pa ves zadovoljen zaspi. Sama sem se odločila, da ga ponoči ne bom odstavljala, dokler se to ne bo zgodilo samo od sebe. Če pa bo trajalo do polnih dveh let, pa bo moja metoda naslednja. Že zdaj opažam, da vedno več razume. Sklepam, da bo ob dopolnjeni starosti dveh let razumel že veliko in tako mu bom povedala, da ponoči dojka spančka. Slišala sem, da takšne zgodbice pri starejših otročkih zelo delujejo.
Vse mamice, ki so to izkušnjo že dale skozi, pa najlepše vabim, da napišete svojo metodo v komentar.
Prebavila naj bi se pri zdravem dojenčku razvila do četrtega meseca starosti in malčki se povečini navadijo redno odvajati blato do tretjega leta. Praviloma ni razloga za preplah, če se dojenček dobro počuti, če lepo raste, se razvija, pridobiva na teži, če je na splošno zadovoljen. Ob morebitnih skrbeh pa se vsekakor posvetujte s pediatrom.