Novorojenček je krhko malo bitje, ki se neverjetno hitro razvija. Za mnoge starše je držanje dojenčka v naročju povsem nova izkušnja in potrebujejo čas, da se nanjo navadijo. Še posebej očetje znajo biti v strahu. Ne zamerite jim. V prvih treh mesecih dojenčkovega življenja je zelo pomembno, da dojenčka pravilno držite, ne glede na to, ali ga dvigujete, spuščate, povijate, hranite, držite, nosite ali previjate. Verjetno ste že naleteli na angleški izraz 'baby handling', ki se nanaša na pravilen način ravnanja pri vseh dejavnostih z dojenčkom.
Pomen pravilnega ravnanja z dojenčkom (Baby Handling)
Baby handling, tj. pravilno ravnanje z dojenčkom, je pomembno za motorični in celosten razvoj vašega otroka. Ko dojenčka pravilno držite, dejansko pošiljate informacije otrokovim možganom o tem, kakšni naj bi bili gibi. Dojenčkovi možgani si te položaje zapomnijo in ko jih bo otrok nekega dne, v bližnji prihodnosti, pripravljen ponoviti, jih bo ponovil, tako kot ste jih učili v prejšnjih mesecih. Ravnanje z dojenčkom je še posebej pomembno za nevrološko ogrožene otroke v prvih treh mesecih, pomembno pa je tudi, da starši zdravih otrok vedo, kako pravilno ravnati z dojenčkom. Pravilno ravnanje z dojenčkom je pomembno za motorični in celosten razvoj vašega otroka.
Kako pravilno držati dojenčka?
Osnovna pravila ravnanja z dojenčkom se nanašajo na položaj dojenčkovih rok in vrtenje trupa. Roke naj bodo med vsemi aktivnostmi pred dojenčkovim telesom in nikoli ne smejo zaostajati za trupom. Vrtenje trupa je pomembno, ker razvija gibljivost telesa in moč mišic trupa. Prve tri mesece dojenček ne more nadzorovati gibov glave, zato starši veliko pozornosti namenjajo podpori glave.
Najpogostejša napaka, ki jo starši naredijo, je, ko pri dvigovanju dojenčka iz ležečega položaja z eno roko podpirajo vrat in glavo, z drugo pa zadnjico in hrbet. Pri dvigovanju dojenčka na ta način otrokove roke padejo za telo, kar je napačen položaj. Dojenčka je treba pravilno dvigovati bočno. Glava in trup naj bosta v isti liniji, otrokove roke in noge pa naj bodo rahlo pokrčene pred telesom. Ko dojenčka spuščamo, je vrstni red obrnjen.
Kako pravilno dvignemo dojenčka?
Ko je otrok obrnjen na desni bok, mu z levo roko držimo naprej pokrčeno desno nogo, nato svojo levo roko samo pomaknemo naprej med otrokovimi nogicami do njegove desne rame, kjer svojo dlan položimo pod otrokovo ramo, lice oziroma glavo. Ko je naša roka pod otrokovo ramo, desno roko od komolca do prstov položimo na otrokovo zadnjico, hrbet in glavo. Pazimo, da s prsti pridemo na glavico in ne za vrat. Nato otroka z desno roko položimo na levo roko in z njima rahlo stisnemo (s celima rokama od komolcev do prstov) otroka ter ga počasi dvignemo, najprej glavo, nato ramena in nazadnje medenico. Tako dvigamo otroka, pri katerem nadzorovanje glave še ni dobro razvito. Pri starejšem otroku, ki glavo že nadzoruje, je postopek enak, le da s prsti obeh rok ne sežemo na glavo, ampak le do ramen, pri dvigu otroka pa s svojo desno roko otrokovo levo ramo rahlo potisnemo navzdol, da sam dvigne glavo od podlage. Popolnoma enako ravnamo, če ga želimo dvigniti z drugega boka, le naše roke se zamenjajo.
Polaganje dojenčka
Ko želimo otroka položiti na desni bok, je naša leva roka med otrokovimi nogami položena na trup in pod otrokovo desno ramo. S svojo desno roko smo na otrokovem levem boku, delno hrbtu, in nadzorujemo položaj leve rame in glave. Ko otrokova medenica pride v stik s podlago, z obema rokama še vedno čvrsto držimo otroka. Preden spustimo na podlago še ramo, poskrbimo, da sta obe otrokovi roki usmerjeni naprej. Ko je rama na podlagi, jo spustimo in nadzorujemo še glavo, dokler tudi ta ni na podlagi. Čim starejši je otrok, tem bolj bo sodeloval in več bo naredil sam. Ko vidimo, da otrok sam nadzoruje glavo, mu to pustimo, prav tako tudi, ko se sam opre na roko pri polaganju. Enako ravnamo pri polaganju na drugi bok, zamenjamo le svoji roki.
Pomen plazenja za razvoj otroka
Preden se začne dojenček usklajeno plaziti - z eno roko se povleče naprej, nasprotno nogo pritegne k trebuhu in se z njo (s palcem) odrine in obratno - vadi posamezne gibe. Za plazenje namreč potrebuje močne mišice trupa, vratu, rok in nog. Pred plazenjem torej vadi prijemanje z rokami, odrivanje z nogami, dvigovanje glave itd. Plazenje je zelo pomembna faza v otrokovem razvoju, ki se je v dobrobit nadaljnjega razvoja ne sme preskočiti. Je ključno za pripravo na kobacanje, hojo, tek, skakanje, plavanje, ples oz. grobomotorične dejavnosti, koordinacijo, stabilnost, ravnotežje, razvoj govora, vidne akomodacije, binokularnega vida, sluha, prostorske orientacije, kreativnega in abstraktnega mišljenja, branja, pisanja, učenja itd. Predstavlja povezavo med spodnjim in zgornjim delom telesa. Podpira mielenizacijo spodnjih motoričnih nevroloških poti, ustvarja osnovo za integracijo obeh hemisfer in aktivira corpus callosum, ki povezuje hemisferi. V kolikor refleks ni zrel, razvit ali je napačno kompenziran (napačni vzorci) ga lahko z ustreznim rokovanjem (handlingom), razvojno nevrološko obravnavo oz. fizioterapijo ter po metodi MNRI ponovno vzpostavljamo in integriramo oz. dozorevamo. Terapevti preverimo otrokovo gibanje, morebitne ovire za razvoj in ga spodbudimo k ustreznim oblikam gibanja. Staršem pokažemo vaje, ki jih dnevno izvajajo z otrokom doma - z namenom, da otrok popolnoma osvoji ustrezen gibalni vzorec plazenja in ga integrira. Napačno utrjene kompenzacije lahko ovirajo otrokove potencialne v kasnejšem razvoju.
Varen spalni prostor za dojenčka - Izogibajte se gnezdecem
Gnezdece za dojenčka lahko pri dojenčku povzroči pregrevanje ali potencialno ovira otrokove dihalne poti in ni priporočljivo kot varno spanje za dojenčke. Namen tega zapisa je, da starše opolnomoči z znanjem, kaj je varen spalni prostor za vašega otroka, da boste sprejemali informirane odločitve, ki ustrezajo vam in družini. Strokovnjaki poudarjajo, da je gnezdece za dojenčke nepotrebno in velikokrat tudi nevarno. Dokazi kažejo, da lahko spanje dojenčka na čemer koli drugem, razen na trdi, ravni površini, ali uporaba mehke, težke posteljnine poveča tveganje za sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS) - v slo. pogovorno "smrt v zibki".
Kaj je nenadna smrt v zibelki (SIDS)?
Pri nenadni smrti v zibelki dojenček, ki se zdi popolnoma zdrav, nepričakovano za vedno zaspi med spanjem. Pojav je v 90 % najpogostejši pri dojenčkih starih do 6. mesecev. Najbolj ogroženi za pojav nenadne smrti v zibelki so dojenčki med 1. in 4. mesecem starosti. Nenadna smrt v zibelki je potrjena šele, ko so izključeni vsi drugi možni znani vzroki smrti. Treba je ločiti med nenadno smrt v zibelki (SIDS) in nepričakovano smrt v zibelki (SUDI).
Dejavniki tveganja za SIDS in SUDI
Obstajajo določeni dejavniki tveganja, ki povečujejo pojav SIDS in SUDI. Toda preden vas napade panika, če vaš otrok spada v eno od spodnjih kategorij, ne pozabite, da je splošno tveganje za ta pojav kljub temu še vedno zelo majhno. Kar ne izključuje dejstva, da je treba starše osveščati o pomenu varnega spalnega prostora, sploh če vaš otrok spada v omenjeno kategorijo (in to vključuje tudi neuporabo gnezdeca za dojenčka med spanjem).
- Pasivno kajenje: Kadar so dojenčki neposredno podvrženi pasivnemu kajenju, je njihova dihalna funkcija oslabljena. To pomeni, da dojenček pasivno prejema tobak preko osebe, ki kadi v istem prostoru.
- Spol: Zaradi več možnih vzrokov so dečki večja ranljiva skupina za pojav SIDS.
- Dojenje: Dojenčki, ki so dojeni in mame, ki polno dojijo, dokazano bolj rahlo spijo. Imajo bolj gosto in prisotno REM - rahlo spanje. 50 % mam, ki dojijo, spi zelo blizu svojih dojenčkov, poleg tega imajo dojeni dojenčki manj respiratornih okužb, kar pomembno zmanjša tveganje.
- Pregrevanje: Če je zunanja temperatura sobe previsoka, ali je otrok preveč oblečen, lahko to pri dojenčkih, ki nimajo še dozorelega termo regulacijskega centra, povzroči povečano stopnjo metabolizma, zaradi česar lahko izgubijo nadzor nad dihanjem. Merilo vam naj bo otrok - če se poti, zmanjšajte temperaturo ali ga manj oblecite.
- Cepljenje: Številni starši so zavedeni in prestrašeni o škodljivih posledicah cepiv, vendar cepljenje ne povzroča SIDS. Različne raziskave niso pokazale povečanja pojava SIDS zaradi cepljenja. Pravzaprav je metaanaliza iz leta 2007 pokazala, da cepljenje zmanjša pojav SIDS za 50 %.
Priporočila za varen spalni prostor
- Spanje na hrbtu: Ameriško pediatrično združenje je priporočila za spanje "na hrbtu" prvič posredovalo leta 1992, leta 1994 pa se je začela aktivna kampanja "Back to Sleep". Spanju na trebuhu se je treba izogibati, saj lahko povzroči težave v zgornjih dihalnih poteh, kot je obstrukcija, ki se lahko zgodi, ko dojenček nazaj vdihne svoj izdihani dih. To povzroči nastajanje ogljikovega dioksida in padec kisika. Vdihavanje lastnega izdihanega zraka lahko tudi oteži uhajanje telesne toplote, kar povzroči pregrevanje.
- Izogibajte se nevarnim spalnim površinam: Bodite dodatno previdni, če vaš dojenček zaspi na sedežni garnituri, v gugalniku ali viseči mreži. Za vašega otroka je najbolj varna oblika spanja na ravni in trdi podlagi. Zdravniki priporočajo premikanje dojenčkov iz gugalnika v njihovo posteljico, če tam zaspijo, še posebej za nočno spanje. Viseče mreže za dojenčke niso priporočljive, saj bi se lahko dojenček prevrnil. Sedežne garniture nikoli niso varna izbira za vašega otroka.
- Deljenje sobe: Ameriška pediatrična združenje priporoča deljenje sobe, dokler otrok ne dopolni najmanj 6. mesecev starosti. Priporočilo se nadaljuje tudi do dopolnjenega otrokovega 1. leta starosti.
- Brez dodatnih predmetov v posteljici: Razne igrače, predvsem plišaste igrače, hranite zunaj otroške posteljice.
- Primerna temperatura sobe: Zunanja temperatura sobe naj ne bo prevelika. Naj bo med 18 in 22 stopinj Celzija.
- Spalna vreča: Spalna vreča je dober pripomoček za spanje iz več razlogov. Poleg tega, da je varna in da je dojenčkovo telo zaščiteno, vam spalna vreča lahko omogoči bolj naspane noči.
- Uporaba dude: Ameriško pediatrično združenje ne priporoča pretirane uporabe dude do 6. tedna otrokove starosti, ker to lahko prepreči polno vzpostavitev dojenja. Duda zmanjša tveganje za pojav nenadne smrti v zibki, saj omogoči, da dojenček ne "pozabi" dihati. Če vas dojenček ne sprejme dude, je ne na novo uvajajte.
- Izogibajte se gnezdecem: FDA (angl. Food and Drug Administration) je izdal priporočilo, da starši izdelkov, kot so gnezdeca za dojenčka, ne uporabljajo zaradi povečane nevarnosti zadušitve. Proizvajalci gnezdec pogosto navajajo, da se lahko uporabljajo samo ob dnevnem spanju in ob neposrednem opazovanju staršev. Vendar večina staršev teh navodil ne bere. Obstajajo sicer pomisleki glede etično vprašljivega marketinga in zavajanja staršev pri prodaji gnezdeca. Ne obstajajo trdni dokazi, da je gnezdece za dojenčke neposredno škodljivo, saj priporočila organizacij izhajajo iz raziskav o varnem spalnem prostoru. Na drugi strani pa tudi ne obstaja noben dokaz, da bo vaš dojenček zaradi gnezdeca bolje spal. Pri uporabi gnezdeca upoštevajte tudi druge dejavnike tveganja, kot so nedonošenost, kajenje enega od staršev itd.
Namen teh informacij ni v zbujanje dodatnega strahu, temveč v opolnomočenju staršev z znanjem za sprejemanje preverjenih in informiranih odločitev. Starši smo dandanes na vsakem koraku kritizirani, kaj vse delamo narobe, vse premalo pa vodeni, da preko znanja in osveščanja sami prevzamemo odgovornost za svoje odločitve, za katere čutimo, da so prave. Želimo si, da vam zapisi ostanejo in nato naredite tisto, kar se vam zdi primerno za vaš položaj, in kot starš nato nikoli ne smete čutiti potrebe, da svoje odločitve upravičujete komurkoli.