O tem, ali je brezmesna prehrana v času nosečnosti priporočljiva ali ne, obstajajo različna stališča. Zagovorniki trdijo, da proteine, vitamine in minerale, ki jih dobimo z mesom, lahko nadomestimo tudi z drugimi živili. Zato poudarjajo, da je pomembno predvsem to, da pozorno in zavestno izberemo prava živila. Nasprotniki pa pravijo, da je vegetarijanstvo med nosečnostjo nesprejemljivo, saj tako niti mama niti otrok ne dobita vseh telesu potrebnih snovi. Tisti, ki so nekje vmes, pa menijo, da vegetarijanska prehrana, ki vključuje mlečne izdelke in jajca, ni posebno vprašljiva.
Nosečnica ne skrbi le za lastno prehrano. Telo v času nosečnosti zahteva veliko, pri čemer se priporočeni vnos hranil s prehrano poveča za do 150 %. Zato vam bo prav prišla vsa pomoč, ki je na voljo. Že ko začnete razmišljati o tem, da bi radi postali mamica, morate spremeniti prehranjevalne navade. Telo potrebuje kar tri do štiri mesece, da naredi zaloge hranljivih snovi, ki jih bo plod potreboval za rast in razvoj. Nekatere dodatke po prvem trimesečju lahko opustite, druge je potrebno uživati do poroda ali še dlje.
Ključni vitamini in minerali za zdravo nosečnost
Kvalitetna prehrana je pomemben del zdravja, dobro prehranjene nosečnice pa imajo več možnosti, da bodo imele zdrave otroke ter da bodo potem tudi uspešno dojile. Poznavanje pravilne prehrane med nosečnostjo je ključnega pomena, ni pa edini dejavnik.
Folna kislina
Folna kislina ali vitamin B9 spada med vitamine skupine B. Pomembna je za tvorbo in presnovo krvnih telesc ter za njihovo pravilno delovanje. Prav tako je ključna pri zapiranju nevralne cevi, ki tvori hrbtenico in se začne pri plodu zapirati v prvem mesecu po oploditvi. Pomembna je tudi pri razvoju dojenčkovega osrednjega živčevja. Naše telo folne kisline ne zmore samo proizvajati, zato je pomembno, da jo dobimo s hrano. Veliko je vsebujejo zlasti por, cvetača, beluši, brokoli ter ostala listnata zelenjava, orehi, jetra in rdeča pesa. Svetuje se dodatno uživanje 400 mikrogramov folne kisline, ko načrtujete nosečnost in v prvih mesecih nosečnosti. Folno kislino lahko dobite kot dodatek v lekarni, ginekologi jo priporočajo že tri mesece pred želeno zanositvijo in še tri mesece nosečnosti. Te je načeloma dovolj v rastlinski prehrani, ampak absorbcija ni enaka, kot jo dobiš s tisto tabletko. V obeh primerih sta se nosečnosti začeli v zgodnji pomladi, ko na vrtu še ni bilo sveže zelenjave, zato se je posluževala tablet.
Železo
Železo je mineral, ki je pomemben za proizvajanje hemoglobina v krvi. Brez njega ne more potekati presnova in ne more nastajati energija, ki jo potrebujete. V nosečnosti se potreba po železu in energiji še poveča, zato je zelo pomembno, da ga v telo vnašate dovolj. Nosečnice, ki ne uživajo mesa, so bolj izpostavljene tveganju, da ne bodo zaužile dovolj železa. Ker pa je železo nujno za nastanek rdečih krvničk in razvoj zarodka, morajo biti nosečnice pozorne, če pride do pomanjkanja železa v krvi. Če ima ženska že pred nosečnostjo v sebi majhno količino železa, lahko v nosečnosti pride do anemičnosti in slabokrvnosti. Zaradi pomanjkanja rdečih krvničk, ki prenašajo kisik, se lahko pojavijo utrujenost, glavobol in bledica. V takih primerih je treba obiskati zdravnika, ki predpiše železo v obliki prehranskega dodatka. Sicer pa nosečnicam priporočajo uživanje stročnic, polnozrnatega kruha in zelene zelenjave. Da bi bila absorpcija železa v kri boljša, je treba v telo vnesti tudi nekoliko večjo količino fruktoze (sadnega sladkorja) in vitamina C. Zato je na primer priporočljivo, da nosečnica zeleno solato začini z limoninim sokom. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka. Nekatera živila in napitki, kot npr. kava in črni čaj, lahko zmanjšajo absorpcijo železa.
Jod
Jod je esencialni element, ki je pomemben za sintezo ščitničnih hormonov. Naravno ga dobimo predvsem iz morske hrane. Največ ga je v algah, školjkah in morskih ribah. Jod iz rastlin se akumulira v mleku in drobovini živali, ki se prehranjujejo z rastlinami. Noseče in doječe matere imajo večje potrebe po jodu, predvsem zaradi povečanega izločanja urina. Jod torej vpliva na normalno delovanje žleze ščitnice, preko posteljice pa vpliva tudi na delovanje otrokove ščitnice. Pomanjkanje tega minerala lahko vpliva na razvoj možganov, v prevelikih količinah pa je strupen. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana. Himalajske in druge kamene soli ter nejodirane morske soli niso pomemben vir joda.
Nosečnost in jod: kaj morate vedeti
Pomembni vitamini in minerali za nosečnice
Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželjena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
Kalcij
Kalcij je pomemben za razvoj mišičevja, kosti in zob. Če nosečnica uživa jajca, mlečne izdelke in mleko, bo po vsej verjetnosti zaužila zadostno količino kalcija. Če pa ne želi uživati živil živalskega izvora, lahko kalcij pridobi s sojinim mlekom, tofujem, kosmiči in s suhimi figami. V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen tudi vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega so kritične tudi doječe matere, mlajše od 25 let, kajti vsebnost kalcija v kosteh navadno narašča do 25. leta starosti. Ker absorpcijo kalcija pospešuje vitamin D, ki ga ljudje ponavadi ne zaužijemo v zadostnih količinah, posebej v nosečnosti svetujejo dodajanje vitamina D s prehranskimi dopolnili.
Magnezij
V nosečnosti se potrebe po magneziju povečajo, vendar pa z njim vegetarijanke ne bi smele imeti večjih težav kot vsejede nosečnice.
Vitamin D
Najzanesljivejši vir vitamina D je sicer nastajanje le-tega v koži pod vplivom sončne svetlobe (UV-B žarki). Intenzivnost UV-B se spreminja vse leto in ves dan. Na območju nad 40° zemljepisne širine, kamor sodi tudi Slovenija, so najmočnejši UV-B žarki med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom. V tem času se že z manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi (15 minut dnevno) v dopoldanskem ali popoldanskem času tvori zadostna količina vitamina D v koži. Za zadostno tvorbo vitamina D je povsem dovolj običajna izpostavljenost soncu, do katere pride med hojo in običajnimi športnimi aktivnostmi. Poseben problem predstavlja obdobje jeseni in zime, ter popolno izogibanje soncu, ko prehranski vnos vitamina D postane nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Živila, ki so pogosto obogatena z vitaminom D so na primer sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk. Rezultati raziskav so pokazali, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D. Tako v nosečnosti, kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Upoštevajoč najnovejše smernice (D-A-CH) se dnevno priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
Vitamin B12
Vitamin B12 se nahaja v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru. Živila rastlinskega izvora vsebujejo nekaj vitamina B12 le tedaj, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje), sicer pa ne. Vegani morajo vitamin B12 nadomestiti v obliki kapsul, oziroma nekateri tudi prek infuzij. Vitamin B12 sem sicer uživala že prej, med nosečnostjo pa sem samo povečala odmerek.
Vegetarijanska prehrana v času nosečnosti: Izkušnje in priporočila
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Ločimo več vrst vegetarijanske prehrane: pesco, delna, lakto-ovo, lakto, ovo, veganska, presnojeda, frutarijanska in makrobiotična. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Osebne izkušnje z vegetarijanstvom v nosečnosti
"Nič posebnega. Sama sem vegetarijanka že več kot deset let. Med prvo nosečnostjo sem ginekologu to povedala in je rekel, da nič hudega, samo sojo naj kdaj pa kdaj jem. Seveda pa jem tudi mlečne izdelke. Kri sem imela vedno v redu, nosečnost je potekala ok, otrok zdrav, zdaj star skoraj dve leti - zelo brihtna punca. Trenutno sem drugič noseča, še vedno vegetarijanka, do četrtega meseca nosečnosti sem celo še vedno dojila prvo. Vprašala sem ga, če moram glede na to jemati kakšne dodatke kalcija ali železa, pa je rekel, da ni potrebe. Kri imam v redu… Torej, če mene vprašaš - brez posebnosti. Normalno jem kot ostali, meso včasih nadomestim s kakšnimi sojinimi zrezki, mlečne izdelke, sadje… in to je to. Veliko sreče in zdravja!"
Druga vegetarijanka dodaja: "Tudi jaz vegetarijanka že vrsto let. Zadnje čase se mleka več ne pijem, niti v kavi ne, ker ima mala po njem krče (dojim). Pijem pa veliko sojinega in riževega mleka, pa tofu, ipd. Kri je bila vedno ok (hemoglobin 120). Tako da nobenih problemov. Aja, priporočajo pa vitamine B12, če si vegan, kar pa jaz nisem. Srečno!"
Veganstvo v nosečnosti: Pogovor s Sašo
Saša, ki je veganka že desetletje in tudi prvega otroka je brez komplikacij donosila ob takšni prehrani, deli svoje izkušnje: "Na začetku sem iz svoje prehrane izločila le mlečne izdelke, saj se je izkazalo, da imam laktozno intoleranco. Zadnjih 20 let opažam hujše težave ob uživanju mlečnih izdelkov, zadnjih 15 let pa mlečne izdelke striktno izločam. Torej iz zdravstvenih razlogov. Kar se tiče mesnih produktov, sem jih izločila zaradi samih živali in tega, s čim jih pitamo, od antibiotikov do druge kemije, in to še preden jih zaužijemo. Seveda se mi tudi smilijo, a to ni bil prvotni razlog. Izločila sem tudi jajca, a občasno še vedno pojem kakšnega - če vem, da so domača. To pomeni tudi, da se ne sekiram preveč, če je v kakšnem piškotu oziroma testu tudi jajce. Nisem tako striktna. Jem tudi med. Vegani sicer medu ne jedo, ker s tem 'krademo živalim'."
Glede odzivov okolice, predvsem zdravnikov, Saša pravi: "Moja ginekologinja je mlada, razgledana gospodična, ki s tem nima težav, so pa starejši ginekologi, ki bi raje videli, da poješ kakšen krvav steak. Ko sem prvič zanosila, sem najprej vprašala ginekologinjo, kaj meni o moji prehrani. Načeloma sem nameravala ohraniti enake prehranjevalne navade, dokler bo moja krvna slika v redu, če se bom počutila dobro in se bo s tem strinjal tudi ginekolog. Pa tudi ni se mi zdelo najbolj prav, da bi prehranjevalne navade zamenjala v trenutku, ko sem zanosila, saj je to še večji šok za telo. A če bi bilo veganstvo slabo za otroka, sem bila popolnoma pripravljena spet začeti uživati meso, oziroma narediti vse, kar bi bilo pač potrebno. Ko sem to povedala ginekologinji, v mojem življenjskem slogu ni videla nobene težave, edino opozorila me je, da morava malo bolj pozorno spremljati krvno sliko in dati več poudarka na vitaminu B12."
S tem torej nadomeščate hranila, ki bi jih sicer dobili iz živil živalskega izvora? "Tako. B12 je tudi edini vitamin, ki ga dobimo z uživanjem mesnih produktov, tega zato nadomestiš v obliki kapsul, oziroma nekateri tudi prek infuzij. Vitamin B12 sem sicer uživala že prej, med nosečnostjo pa sem samo povečala odmerek. Potem je tu še folna kislina, ki naj bi jo vsaj prve tri mesece jemala vsaka nosečnica. Te je načeloma dovolj v rastlinski prehrani, ampak absorbcija ni enaka, kot jo dobiš s tisto tabletko. Pa tudi obe moji nosečnosti sta se začeli v zgodnji pomladi, ko na vrtu še nisem imela sveže zelenjave, zato sem se posluževala tablet. Ginekologinja me je opozorila tudi na železo. Pomanjkanje železa v krvi je sicer pogosta težava pri večini nosečnic, glede na to, da ne jem mesa in sem slabokrvna že od najstniških let, ko sem ga še uživala, sem to reševala z melaso. Melasa je izvleček trsnega sladkorja, na dan zadostujeta dve žlički, ki ju zmešaš z limonado ali pomarančnim sokom, ki povečata absorbcijo. V prvi nosečnosti sem se tega res striktno držala in se mi je kri res izboljšala. V drugi nosečnosti sem malo manj dosledna, zato se občasno poslužujem tablet."
Vprašanje o prehrani otrok: "Prvorojenec bo kmalu star dve leti in pri nama je najino hrano - tudi partner je vegan - v vrtcu in pri babicah, tam, kjer preživi velik del dneva, ko sva midva v službi in kjer tudi dobi večino obrokov, pa je vse. Vseeno se trudimo, da če že je meso, je to domače reje, da vemo, od kje je prišlo. Ne bi želela pri otroku delati izjem in razlik, mislim, da mora jesti vse, če ne drugega, že zaradi okolice in družbe. Ko bo dovolj star, da se o tem zares odloča, pa se bo o načinu prehrane odločil sam."
Pogoste zmote o veganih: "Vi itak ničesar ne jeste," je ena najpogostejših. In to, da so vsi vegani zelo suhi in podhranjeni, pa slabokrvni in brez energije. Pa očitki, da naši otroci so in bodo bolni zaradi naše prehrane, kar pri nas ne drži. Na splošno te okolica gleda drugače. V resnici jeste zelo dobro in okusno hrano, če je seveda pravilno pripravljena. Na jedilniku torej ni samo solata, ampak marsikaj drugega… Pogosto pripravljamo seitan, to je pšenično meso. Če ga znaš dobro pripraviti, lahko igra vlogo mesnega sira. Uporablja se ga še za vebabe, torej namesto kebab, je vebab, vse sestavine so enake, le meso nadomesti seitan. Z dobrimi začimbami je odličen nadomestek mesa. Potem ga poznamo tudi kot drobljenec, ki se ga uporablja za raguje, bolognez omake. Narediš ga povsem enako, z istimi začimbami in paradižnikom. S tem delaš musake, lazanje, pašte, tortilje… Z drobljencem iz seitana delamo tudi polnjene paprike, postopek je podoben, le čas kuhanja je precej krajši. Potem imamo "sirove omake" - kuhan krompir, čebula, pest indijskih oreščkov, česen in začimbe, skuhaš, zmiksaš in dobiš svetlo kremo, ki jo uporabljaš za omako… Možnosti je ogromno in naš jedilnik je zelo pester, če le imaš malo domišljije."
Prehrana v restavracijah in porodnišnicah
"Težko dobiš omako na rdeči osnovi, ne da bi bila notri vsaj žlička smetane. Ali masla! In nekateri nočejo razumeti, da meni že žlička smetane povzoči težke prebavne težave, zaradi katerih imam porušen sistem dva dni in izčrpavam telo. Najbolj me pojezi, če so res brez idej in nas na hitro odpravijo. Če mi dajo pečen krompir in bučke pa skledo solate, bom čisto zadovoljna. Ni ravno vitaminska bomba, se bom pa vsaj najedla. Sovražim pa, da mi iz vrečke stresejo zamrznjeno zelenjavo, torej brokoli, cvetačo, korenček in grah, pokuhajo, polijejo z - po možnosti - maslom in drobtinami in evo, veganski meni. Danes je še kar nekaj restavracij, ki ti to postavijo na mizo. Dostikrat najbolj boli, da se ti to zgodi na kakšnem pristnem kmečkem turizmu, kjer imajo sicer super izhodišča za veganski obrok. A malo boljše restavracije že vedo, kaj veganstvo je in ti znajo pripraviti marsikaj."
Glede porodnišnic: "Ko sem pred dvema letoma prvič prišla v porodnišnico, sem ob sprejemu povedala, da sem veganka in tiste tri dni, kar sem bila v porodnišnici, sem dobila veganski meni. Sicer meni za zjokat in vse tri dni skoraj identičen, saj veste, kako je z bolnišnično hrano in začimbami, ampak lačna nisem bila. Danes lepo poskrbijo tudi za to, za kar pred leti menda še niso imeli posluha."
Splošne smernice za zdravo nosečnost
Med nosečnostjo boste morali o prehrani še posebej razmisliti. Tu so osnovni, a pomembni nasveti.
- Izogibajte se pitju alkohola. Najvarneje je, če se med nosečnostjo in dojenjem izogibate uživanju alkohola. Alkohol, ki ga zaužijete preko posteljice prehaja do vašega nerojenega otroka, kar pa lahko vodi do hudih posledic pri otroku. Otroci se lahko zaradi materinega uživanja alkoholnih pijač v nosečnosti rodijo s hudim sklopom motenj, ki se imenuje fetalni alkoholni sindrom.
- Izogibajte se določeni hrani, ki lahko vsebuje listerijo. Mehki siri, paštete, delikatesni mesni izdelki, predpripravljene solate, surova jajca in surova ali dimljena morska hrana so za zdaj vsi prepovedani. Poskrbite, da boste jajca, meso in ribe dobro prepekli. Pri uživanju živil, nabranih v naravi, bodite pozorni, da ne bi pomotoma zaužili njim podobnih, ki so lahko smrtno nevarne.
- Pri ribah bodite izbirčni. Nekatere ribe vsebujejo več živega srebra kot druge, zato avstralski in novozelandski prehranski standardi ponujajo smernice glede njihovega uživanja. Priporočajo, da nosečnice in ženske, ki skušajo zanositi, pojedo od 2 do 3 porcije (ena porcija znaša približno 150 g) na teden; to velja za večino rib, razen za naslednje izjeme: - če izberete oranžno sluzoglavko ali ostrigarja, pojejte le eno porcijo na teden, tisti teden pa nobene druge ribe. - če izberete morskega psa, širokokljuno ali pahljačasto mečarico in mečarico, pojejte le eno porcijo v dveh tednih, potem pa v teh dveh tednih nobenih rib več. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
- Omejite uživanje kofeina. Užijte največ 200 mg kofeina na dan; to sta približno dve ekspresni kavi ali 4 pločevinke kokakole. Pazite na druge vire kofeina, kot so: čaj, čokolada in energijske pijače.
- Pijte veliko vode. Popijte vsaj dva litra vode na dan, da boste preprečili zaprtost in poskrbeli za dobro hidracijo. Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
- Nadomestite manjkajoča hranila. Pred jemanjem prehranskih dodatkov se posvetujte z zdravnikom, da zaužita količina ne bi presegla priporočenih dnevnih odmerkov.
- Skrbite za higieno. Pogosto umivajte roke! Umivanje rok je obvezno po vsakem rokovanju s surovim mesom, surovimi jajci ali neoprano zelenjavo in sadjem ter pred vsako jedjo. Pazite tudi na higieno pri pripravi hrane - deske za rezanje naj bodo ločene za meso, ribe in zelenjavo, saj se tako izognete prenosu bakterij z mesa na druga živila.
- Omejite uživanje prostih sladkorjev in sladkih pijač. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so prosti sladkorji mono- in di-saharidi, dodani v hrano s strani proizvajalca, kuharja, in/ali potrošnika in naravno prisotni sladkorji v medu, sirupih ter sadnih koncentratih in sokovih (fruktoza in drugi naravno prisotni sladkorji). Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
- Ne kadite. Noseče in doječe matere naj ne kadijo, niti aktivno, niti pasivno. Nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka, v katerega tudi prehaja. Kajenje katerega koli od staršev ali ostalih oseb v prisotnosti otroka ni primerno.
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Otrok v materinem telesu posrka vse sestavine, ki jih potrebuje za preživetje, zato lahko rečemo, da se bo v maternici znašel ne glede na materine prehranske navade.