V svetu, obsedenem s »hitrejši, boljši in močnejši«, ni presenetljivo, da je filozofija “naredi več” dosegla tudi že otroke. Ponujajo nam igrače, ob katerih naj bi dojenček postal nadpovprečno pameten, obstaja 1000 in 1 pripomoček, brez katerega naj se otrok ne bi dobro razvijal in še in še. Pa to res deluje? Se sploh lahko dojenček v prvem letu nauči kaj več od sedenja, žvečenja in hoje? Petra, mamica malega Jana, ni bila prepričana, koliko se lahko Jan nauči, preden bo dopolnil eno leto, vendar je bila mnenja, da obogatitev ne more škoditi. Preprosto je poskušala z več različnimi dejavnostmi: Janu je igrala klasično glasbo, mu nudila vizualno spodbudo z igračami ter se veliko pogovarjala z njim. Petra, tako kot večina mamic, ni poskušala ustvariti genija; želela je samo obogatiti otrokovo življenje na način, kot je lahko.
Razvoj možganov v zgodnjem otroštvu
Možgani otroka niso pomanjšani, slabše delujoči možgani odraslega, pač pa so organ, ki se od oploditve dalje razvija izredno kompleksno ter za svoj razvoj potrebuje skoraj 30 let. Ob rojstvu možgani otroka tehtajo le četrtino teže odraslih možganov. Male sive celice, kot jih je slikovito poimenovala Agatha Christie in jih je njen literarni junak Hercule Poirot pogosto in učinkovito uporabljal, so nevroni. Večina nevronov nastane pred rojstvom, izjemoma tudi do nekaj tednov po rojstvu, le v nekaterih predelih možganov lahko nevroni nastanejo tudi kasneje. V grobem pa ostaja število nevronov v naših možganih nespremenjeno. Povezave med živčnimi celicami, ki jih uporabljamo pogosteje, se ohranijo in lahko tudi okrepijo. Na videz in delovanje možganov po 30. letu starosti vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi prehrana, telesna aktivnost in izpostavljenost stresu.
Otrokovi možgani se začnejo razvijati že med nosečnostjo, najintenzivnejši pa je njihov razvoj prvih pet let po prihodu na svet, čeprav zorijo vse tja do tridesetega leta. Njihova teža ob rojstvu znaša 300 gramov, medtem ko možgani odraslega človeka v povprečju tehtajo 1400 gramov. Razlika med možgani odraslih in otrok se odraža tako v teži kot tudi videzu, anatomskih in biokemičnih procesih, ki se v njih odvijajo. Možgani novorojenčka predstavljajo le četrtino končne teže človeških možganov. Površina novorojenčkovih možganov je sprva povsem gladka, skozi odraščanje pa se naguba. Prav tako so ob prihodu na svet možgani prostorninsko manjši in nemielinizirani, v naslednjih desetletjih pa se polno mielinizirajo, zrastejo in dozorijo. Možgani novorojenčka so ob rojstvu sicer razviti, vendar se takrat proces zorenja šele začne in lahko traja vse do tridesetega leta. V naslednjih letih se bodo oblikovali pod vplivom izkušenj, doživetij, odnosov v otroštvu. Že kmalu po spočetju se začne razvoj možganov. Med petim in sedmim dnem se v blastocisti začnejo oblikovati klični listi, dva tedna po oploditvi se zarodkove celice razdelijo na endoderm (zunanji), mezoderm (srednji) in ektoderm (notranji klični list). Iz zunanjega kliničnega lista, torej ektoderma, se razvijejo živci, lasje, nohti, očesna leča, mrežnica, mlečna žleza, kožna povrhnjica pa tudi možgani. Vse do četrtega tedna nosečnosti tako poteka obdobje, ključno za razvoj celostnih in simetričnih možganov.
Janet Doman, specialistka za razvoj možganov pri otrocih, je v svojih 35-letnih izkušnjah ugotovila, koliko so sposobni dojenčkovi možgani. Ob rojstvu je novorojenček funkcionalno slep, gluh in brez pravega občutka za otip. Te senzorične poti rastejo in se razvijajo glede na stimulacijo. Senzorične poti rastejo, ko je prisotna primerna vidna, slišna in otipna stimulacija, podana z ustrezno pogostnostjo, intenzivnostjo in trajanjem.
Senzorična stimulacija in razvoj vida
Novorojenček še nima odličnega svetlobnega refleksa. Tega opazimo, ko je otrok izpostavljen svetlobi in se zenice zoožijo kot odgovor na svetlobo. Prej ko ta refleks dozori, prej bo dojenček razvil sposobnost za zaznavanje orisa in kasneje tudi podrobnosti. To je zelo enostavno doseči in terja zelo malo časa, hkrati pa pomeni, da bo dojenček sposoben videti podrobnosti tedne ali mesece prej, kot bi se to zgodilo, če bi bil prepuščen le naključni stimulaciji.
To je le en primer senzorične stimulacije. Celoten program senzorične stimulacije za novorojenčka in dojenčka v prvih mesecih vključuje zelo kratke stimulacije vseh petih senzoričnih poti (vida, sluha, otipa, okusa in vonja). Možgani intenzivno rastejo od spočetja pa do šestega leta. Mlajši kot je otrok, hitreje se bo učil. Če je dojenčku zagotovljena vidna, slišna in otipna stimulacija s povečano pogostnostjo, intenzivnostjo in trajanjem, se bo hitreje razvijal na vseh področjih. To bo povečalo njegovo celotno razumevanje sveta okoli sebe in močno povečalo interakcije z njegovo družino. Njegova sreča, zdravje in splošno dobro počutje se tudi občutno izboljšajo s stimulacijo in priložnostmi.
Gibanje kot temelj razvoja možganov
Sodobni otroci in skrita težava: Kje se je zataknilo? Ste že opazili, da je vaš otrok nenehno utrujen, težko zbere pozornost ali pa ima težave pri učenju? Sodobni čas prinaša veliko izzivov za naše najmlajše - od zaslonov, ki zasenčijo igrišča, do stresnih urnikov, ki otrokom puščajo malo časa za sproščeno igro. Preobremenjeni so z visokimi pričakovanji in pogosto pomanjkanjem svobode za tisto, kar je za njihov razvoj najpomembnejše - gibanje.
»Otroci se ne gibajo dovolj. Pomanjkanje gibanja neposredno vpliva na njihov razvoj možganov in posledično na njihove kognitivne sposobnosti,” pravi Samo Masleša, doktor kinezioloških znanosti in ambasador zdravega gibanja. Ali se zavedamo, kako resne posledice ima ta sodobni trend na naše otroke?
Gibanje: Več kot le tek po igrišču
Ko pomislimo na gibanje, pogosto pomislimo na telesno aktivnost. A gibanje je mnogo več kot to - je ključni element za razvoj možganov. “Vsako gibanje, od preprostega teka do zapletenih športnih dejavnosti, je v resnici 3-dimenzionalno reševanje ugank,” pojasnjuje Masleša. Gibanje spodbuja razvoj nevronskih povezav v možganih, kar vpliva na številne kognitivne funkcije, kot so pozornost, pomnjenje, kreativnost in celo samozavest.
Razvoj možganov v gibanju: Zakaj je tako pomembno?
Ali ste vedeli, da ima vaš otrok v tretjem letu največji potencial za razvoj možganov? Med tretjim in desetim letom se število nevronov v otrokovih možganih razpolovi - in to zgolj zaradi njihove neuporabe. Kaj to pomeni? Če otrok v tem ključnem obdobju ne uporablja svojih možganov z različnimi vajami, jih dobesedno “izgublja”. Gibanje je tisto, kar možganom omogoča, da rastejo in se razvijajo.
Masleša poudarja: “Vse, kar otrok počne - govor, pisanje, celo razmišljanje - je povezano z gibanjem. Ko premaknemo prst, ko se učimo hoditi ali ko igramo nogomet, naši možgani delajo na polno.” Zato je ključno, da otroci čim več časa preživijo v aktivnostih, ki spodbujajo različne vrste gibanja.
Kako gibanje izboljšuje otrokovo zbranost in učenje?
Ste opazili, da ima vaš otrok težave s koncentracijo? Ali da postane nejevoljen in utrujen, ko sedi za mizo pred knjigami ali računalnikom? To ni naključje, saj je pomanjkanje gibanja eden glavnih vzrokov za sodobne težave z zbranostjo pri otrocih. Po vsaki telesni aktivnosti se v možganih poveča število nevrotransmitorjev, kot so dopamin, serotonin in noradrenalin - ključni hormoni za izboljšanje razpoloženja, povečanje motivacije in zbranosti. “Po gibanju se možgani dobesedno prebudijo. Otroci so bolj osredotočeni in pripravljeni na učenje,” pravi Masleša. Gibanje torej ni zgolj telesna aktivnost, temveč ključna spodbuda za mentalne procese, ki otroku omogočajo, da se bolje uči in si zapomni informacije.
Pomen gibalnega razvoja za celostni razvoj
Gibalni razvoj dojenčka je ključen za razvoj možganov in kognitivnih sposobnosti ter socialni in čustveni razvoj. Omogoča otrokom raziskovanje okolja in razvoj motoričnih spretnosti, kar vodi v celosten napredek. Da nam sposobnost manipulacije z okolico ter vključevanje oz. interakcijo z drugimi ljudmi. Dober gibalni razvoj dojenčka nam predstavlja nek osnovni temelj za celosten razvoj otroka.
Obdobje novorojenčka traja prvi mesec življenja. Gre za prehodno obdobje, ki sega od obdobja znotraj maternice do trenutka, ko se otrok sreča z zunanjim okoljem. Obdobje dojenčka pa se začne ob koncu prvega meseca in traja do konca prvega leta starosti. V prvih mesecih se dojenček zelo hitro razvija, hitro pridobiva na teži in velikosti.
Razvoj dojenčka od 1. do 3. meseca starostiRazvoj kontrole glavice poteka postopoma, pri čemer jo novorojenček občasno dvigne s površine. Ko začne obračati glavo v trebušnem položaju, občuti težo na licih in ustih. To senzorično doživetje usmerja organizacijo in integracijo kasnejše ustne aktivnosti. Spontani gibi (refleksna aktivnost MNRI), ki se generirajo pred rojstvom, se še naprej izražajo v prvih mesecih po rojstvu. Novorojenček mora zdaj ugotoviti, kako aktivirati svoje telo v tem novem polju gravitacije. Novorojenčkovo gibanje je sprva zelo neusklajeno in naključno, saj prisotni refleksi predstavljajo odzive na dražljaje iz okolja. Z vsakim tednom se glava pogosteje nahaja v sredinski poravnavi, oči pa segajo v okolico. Do starosti treh mesecev dojenček najde sredinsko poravnavo. S tem se postopoma aktivirajo reakcije za vzpostavljanje drže (vzravnalne reakcije). Premikanje glave vpliva na hrbtenico, in v prvih treh mesecih dojenček pridobi sposobnost, da glavo ohranja v navpičnem položaju, ko je na trebuhu, ter jo lahko obrne v vse smeri. V trebušnem položaju je pri novorojenčku težišče telesa zelo kranialno, kasneje dojenček težo nosi na podlahteh, njegove roke pa še ne posegajo v prostor. Do 3. meseca so v trebušnem položaju noge vedno bolj iztegnjene, medtem ko jih v hrbtnem položaju že krči in dviga ter s tem dviga medenico.
Razvoj dojenčka v 4. mesecu starostiV trebušnem položaju je teža še vedno na podlahteh, z rokami začne posegati po predmetih in jih prijemati. Ob dvigu glave dvigne od podlage še prsni koš. Začne dvigovati noge v hrbtnem položaju. Iz hrbtnega položaja se obrne na bok.
Razvoj dojenčka v 5. in 6. mesecu starostiV trebušnem položaju se začne odrivati od dlani. V hrbtnem položaju se prijema za kolena, kasneje se prijema za stopala in prstke (s tem pa pripravlja hrbtenico na pokončen položaj). Roke na hrbtu pripelje v prostor. Začne s pivotiranjem. Zadrži bočni položaj in se počasi začne obračati na trebuh.
Razvoj dojenčka od 7. do 9. meseca starostiIz trebuha se obrne že nazaj na hrbet. V hrbtnem položaju si pripelje nogice do ust. Začetek plazenja. Prehod iz ležečega položaja v stranski sed in samostojno sedenje. Prehod v štirinožni položaj, lahko že začne s kobacanjem.
Razvoj dojenčka med 9. in 12. mesecem starostiVeliko kobaca in sedi. Iz štirinožnega položaja počasi začne z vstajanjem skozi polklek. Stoji ob opori. Naredi par korakov paralelno ob opori. Kasneje že stoji v prostoru brez opore.
Razvoj dojenčka po 12. mesecu starostiSamostojno hodi (hoja je sprva nesigurna, širokotirna, roke ima ves čas »v preži«, nato pa postane vedno bolj zanesljiva in sigurna). Razvija se fina motorika.
Jezikovni razvoj in gibanje
Ko raste eno področje možganov, se do neke mere povečajo tudi vsa ostala področja. Stimulacija in priložnosti na vseh področjih bodo pospešile razvoj jezika. Novorojenčki sprva težko dihajo. Zato tudi težko oblikujejo zvoke. Če ima priložnost, da se lahko premika po tleh, se bo premaknil. Ko mu bo ta možnost dana bolj pogosto, se bo tudi njegovo dihanje izboljšalo. Ko je sposoben bolje dihati, lahko oblikuje več zvokov. Več zvokov kot pride od njega, bolj se mama odziva na te zvoke. Več kot se mama in otrok pogovarjata, prej mama razume, kaj ji želi otrok povedati. Dojenčki so obupani, če jih nihče ne razume. Večina dojenčkov ne bo razumljenih, dokler ne bodo dosegli starosti 12 do 14 mesecev. Domanova trdi, da se to lahko pojavi že s 3 do 4 meseci.
Majhni dojenčki so se torej sposobni učiti. S stimulacijo in pozornostjo se bo otrok naučil delati to, za kar je bil rojen - komunicirati s svojimi starši. Kadar dojenčku ali otroku govorimo, pojemo ali beremo, so ton, hitrost, s katero se izražamo, in telesna govorica (predvsem obrazna mimika) zelo pomembni. Starši si želimo izkoristiti vsako priložnost, da otroka naučimo novih besed, še večjo vrednost pa takšnim interakcijam dodamo z očesnim stikom in dotikom. Da bo otrok uspešno govoril in se besedno sporazumeval, je potrebno uporabo jezika vključiti v vsakodnevno življenje že zelo zgodaj. Biti čisto nov na svetu pomeni biti nenehno izpostavljen novim pogledom, vonjem, zvokom, občutkom, teksturam… Vsi ti dražljaji iz okolja stimulirajo možgane in pomagajo dojenčku, da si uredi svet okoli sebe. Najbolj dramatično obdobje razvoja možganov je med rojstvom in petim letom starosti. V tej fazi rasti možgani ustvarjajo ključne povezave, nevronske poti z zelo veliko hitrostjo. Več, kot govorimo z dojenčkom, ali z drugimi ljudmi, ko smo ob dojenčku, več kot ga z razlago vključujemo v vaša hišna opravila, več besedam, kot bo izpostavljen, večji vpliv bo to imelo nanj dolgoročno. Otroci do tretjega leta starosti, ki odraščajo v družinah, kjer se veliko pogovarjajo, lahko slišijo 30 milijonov VEČ besed, ki so jim namenjene, kot tisti otroci, ki odraščajo v manj zgovornem okolju. Vsakodnevna kakovostna jezikovna kopel, v kateri dojenček uživa, ko se z njim pogovarjamo ali nas posluša, ko govorimo z drugimi, je zelo dobra predpriprava na branje. Močni temelji za matematične veščine pa se gradijo z uporabo določenih konceptov v pogovoru z našim dojenčkom. Na primer - glasno štetje na igriv način ali še bolje v pesmici, pomaga spodbujati pripravljenost na matematiko, ko bo zrel za šolanje. Upravljati s čustvi in krmiliti skozi padce in vzpone v življenju je enostavneje, kadar ima otrok močne temelje, na katerih lahko gradi. Ljubeče, jezikovno bogato okolje in pozitiven odnos med staršema in otrokom, pomembno vplivajo na otrokovo zaupanje v jezik in socialno čustveni razvoj. Srkanje številnih besed v zgodnji starosti je lahko ključ do tega, da vzgojimo otroke, ki se bodo znali dobro odločati. Otroci z dobro razvitimi socialno-čustvenimi sposobnostmi, kot mladi odrasli manj verjetno sodelujejo pri tveganem početju. Razumeti pomembnost zgodnjega razvoja jezikovnih veščin je možno skozi način, ko jezik ni bil spodbujan v zgodnjem otroštvu. Slišati svojega otroka spregovoriti prvo besedo je ena najlepših izkušenj v starševstvu in pot do prvih izrazov in stavkov tlakujemo starši prav s tem, ko z otrokom kakovostno preživljamo skupen čas.
Vpliv prehrane na razvoj možganov
Materino mleko je biološka tekočina, ki ima specifično sestavo za ustrezno hranjenje lastnega otroka. Vsebuje vse potrebne sestavine, ki jih novorojenček in dojenček potrebujeta v določenih fazah razvoja. Dokazane so koristi dojenja in hranjenja z materinim mlekom za otroka in za mater. V zadnjih desetletjih je mnoge raziskovalce pritegnil vpliv prehrane v rani mladosti na telesni in umski razvoj otrok. Ali se dojeni otroci razlikujejo od otrok hranjenih z umetnimi mleki tudi po intelektualnem razvoju, se sprašujejo v številnih študijah. Pozitiven vpliv dojenja na kognitivni razvoj ima številne razloge: nekatere sestavine materinega mleka, ki jih ne najdemo v prilagojenih mlekih, spodbujajo razvoj centralnega živčevja. Telesni stik med materjo in otrokom pripomore k čustveni navezanosti med njima in spodbuja razvoj. Domače okolje ima prav tako pomemben vpliv na šolski uspeh. Dojenje je dokazano povezano z boljšim uspehom na testih inteligenčnega kvocienta (IQ) in sicer v povprečju za približno 3,5 točk IQ. Študije, ki so raziskovale vpliv dojenja na razvoj možganov donošenih otrok, so dokazale tudi linearno povezavo med trajanjem dojenja in besednim IQ otrok pri starosti 7 let. Posamezniki, ki so bili dojeni, tudi kasneje v življenju dosegajo boljše rezultate v šoli in imajo višjo izobrazbo. To bi lahko pojasnili z vsebnostjo dolgoverižnih poli-nenasičenih maščobnih kislin v materinem mleku, ki vplivajo na razvoj možganov.
Zakaj je dojenje tako pomembno za otroka in mamico
Gorivo za delovanje možganskega sistema je glukoza, vendar lahko brezglavo prehranjevanje povzroči ravno nasproten učinek. Ob uživanju enostavnih sladkorjev se namreč hitro zviša prisotnost glukoze v krvi, možgani se branijo s tem, da aktivirajo trebušno slinavko, ki proizvede večje količine inzulina, zaradi česar se raven glukoze v krvi močno zniža. Dandanes je hrana otrok polna gaziranih pijač, sladkarij in belega kruha, zaradi česar so nihanja v krvi pogostejša. Prav zato je prav, da v prehrano celotne družine vključimo sestavljene ogljikove hidrate, polnovredne testenine, riž in kruh. Za dober spomin je ključno, da se izogibamo nasičenim živalskim maščobam, te se namreč vgradijo v celične membrane in se dlje časa zadržujejo v prebavnem sistemu, kar povzroči izčrpanost in utrujenost. Zato pa se priporoča uživanje nenasičenih maščobnih kislin, med drugim maščobnih kislin omega-3 in omega-6, ki pripomorejo k optimalnemu delovanju možganov. Možgani nam bodo hvaležni tudi za primerno količino tekočine, v možganih se namreč nahaja tudi do 80 % vode. Dehidracija tako prizadene tudi naše kognitivne sposobnosti, saj se ob pomanjkanju vode ta začne izločati iz možganskih celic.
Ključne dejavnosti za spodbujanje razvoja možganov
Igra je izjemnega pomena za kognitivni razvoj vašega malčka - to je otrokova sposobnost razmišljanja, razumevanja, komuniciranja, pomnjenja, predstavljanja in razmišljanja o tem, kaj se lahko zgodi naslednje. Če iščete nekaj preprostih dejavnosti za razvoj možganov za svojega dojenčka, pa imamo za vas nekaj predlogov. Ob tem pa ne pozabite na naslednje pomembne nasvete:
- Dnevno komunicirajte s svojim malčkom tako, da se odzivate na njegove glasove in izraze obraza.
- Z otrokom se igrajte igre, ki vključujejo roke - pihanje mehurčkov, slikanje s prsti in čečkanje.
- Razvijanje dnevne rutine za branje z vašim otrokom pomaga razvijati jezikovne spretnosti in jih naredi aktivne poslušalce.
- Postavljanje vprašanj in odgovarjanje na otrokova vprašanja spodbudi njihovo radovednost.
- Ustvarite varno učno okolje za svojega otroka, da se lahko plazi in raziskuje svojo okolico.
- Dajte dober zgled. Otroci pogosto posnemajo dejanja in besede svojih staršev.
- Dajte ustrezne in jasne odgovore na dejanja in odzive vašega malčka.
- Poskrbite za empatične odzive, ki bodo vašemu otroku pomagali spoznati občutke in čustva.
- Otroku omogočite varno raziskovanje prostora.
Igra s kockamiJe odličen način za spodbujanje kognitivnega razvoja vašega otroka. Otrok, ki z veseljem gradi stolp iz kock, hkrati razvija svoje sposobnosti reševanja težav in kritičnega mišljenja ter razvija motorične sposobnosti. V primeru, da se vaš otrok igra z drugimi prijatelji, jim to pomaga pri oblikovanju skupne vizije ter izboljšuje koordinacijo med njimi.
Reševanje sestavljankOtroku je na voljo nešteto vrst sestavljank, ki jih lahko rešuje in ob tem razvija svoje možgane. Na primer sestavljanke z različnimi oblikami, sestavljanke, ki so del slikanic, takšne z okvirji ali pa talne sestavljanke. Reševanje teh sestavljank je sestavni del zgodnjega otroškega razvoja. Spodbuja veščine, povezane z razvojem moči prstov, visoke zbranosti in prepoznavanja oblik. Gibi med pobiranjem kosov in njihovim odlaganjem spodbujajo koordinacijo oči in rok ter fine motorične sposobnosti. Neposredno pa otrok s sestavljanjem spodbuja svojo sposobnost reševanja težav.
Pripovedovanje zgodbVsak otrok ima rad zgodbe! Ker jim lahko pripovedovanje zgodb pomaga razviti bujno domišljijo in spodbuja njihovo radovednost, jim čim več berite. Večina staršev na to gleda kot na metodo za spodbujanje morale in vrednot pri otrocih. Ker otrok razvija čustveno inteligenco, lahko ob branju sporoča misli in svoje občutke. To je najbolj zanimiv in privlačen način za pogovor o izkušnjah iz resničnega življenja prek zgodbic in pravljic. Ne da bi izgubljali veliko časa, lahko svojemu otroku berete zgodbe, ki mu bodo pomagale razumeti številne okoliščine.
Igre pretvarjanjaMočno vplivajo na kognitivni razvoj vašega otroka. Spodbujajo domišljijo in ustvarjalnost ter sposobnost, da sami razmišljajo, medtem ko različne odigrane vloge pomagajo vaditi družbene in čustvene vloge ter logično razmišljanje. Ti namišljeni občutki postavljajo v ospredje abstraktno mišljenje in sposobnosti reševanja problemov. Igre pretvarjanja zagotavljajo zabavno sredstvo za izražanje otrokovih misli in razvijanje nekaterih bistvenih socialnih veščin. To jim omogoča, da se popolnoma povežejo z vami na nov način. Improvizirajte in se pretvarjajte, da ste recimo v trgovini, otrok je prodajalec, vi pa kupec, ter spremljajte, kako se otrok znajde v namišljenih vlogah.
SkrivalniceIgranje skrivalnic malčka zelo razveseljuje, hkrati pa je neposredno povezano z razvojem mišic, ravnotežja in agilnosti otroka. Igra skrivalnice podpira otrokovo grobo motoriko in spodbuja telesne gibe. Igranje takšnih zabavnih iger je povezano tudi z razvojem domišljijskega in ustvarjalnega mišljenja. To velja za igre, ko vaš otrok na primer išče skriti predmet ali zaklad.
Slikanje z rokamiSlikanje z rokami je še ena izjemna dejavnost za razvoj možganov za malčke in otroke vseh starosti. Spodbuja sposobnost samoizražanja in ustvarjalno razmišljanje. S tem pa spodbujamo tudi otrokovo ustvarjalnost in domišljijo. Ta dejavnost pomaga izražati čustva brez besed. Ko bodo roke vašega otroka prekrite z živimi barvami, bodo pokazale svojo najbolj ustvarjalno plat. To je velika priložnost za senzorično integracijo in razvoj fine motorike. Ta miren in sproščujoč način jim bo pomagal osmisliti misli, ki sprožijo vizualno in logično stimulacijo. Je odličen način za spodbujanje prostorske inteligence.
Lov na besedeOtroci ponavadi uživajo v igrah iskanja besed. Gre za zabavno aktivnost, ki spodbuja razmišljanje in učenje. Vašega otroka ohranja osredotočenega in krepi njegov delovni spomin. Otroci se skozi besedne igre ne le naučijo prepoznati različne besede, ampak jim to pomaga tudi razumeti, kako so te besede črkovane. Zabava s takšnimi besednimi igrami vašemu otroku pomaga razviti veščino reševanja problemov. Na primer iskanje besed, ki se začnejo na določeno črko. To lahko tudi neposredno povežemo z njihovo povečano hitrostjo razmišljanja.
Odstopanja od kvalitetnega razvoja
Gibalni razvoj dojenčka je seveda zelo individualen in se razlikuje od dojenčka do dojenčka. Zavedati se moramo, da ni tako pomembno, kdaj dojenček osvoji določene mejnike v razvoju, ampak je predvsem pomembno na kakšen način jih osvoji (torej kvaliteta samih osvojenih mejnikov ter da jih ne preskakuje). Vsekakor pa so mejniki, za katere je pomembno, da jih dojenčki dosežejo v približno enakem času. Če dojenček teh mejnikov ne doseže v nekem pričakovanem času, lahko gre za določena odstopanja od normalnega gibalnega razvoja.
Odstopanja od normalnega gibalnega razvoja pri dojenčkih lahko vključujejo različne težave kot so:
- Zakasnjeno doseganje gibalnih mejnikov
- Asimetrično gibanje (če dojenček uporablja eno stran telesa veliko več kot drugo ali kaže asimetrične vzorce gibanja)
- Hipotonija / hipertonija (znižan ali povišan mišični tonus lahko vpliva na sposobnost dojenčka, da razvija motorične veščine)
- Nezmožnost gibanja (če se ne more premikati kot dojenčki enake starosti)
- Neobičajno gibanje (nenavadno gibanje, ki ni značilno za gibalni razvoj dojenčkov).
Pomembno je, da starši redno spremljajo razvoj svojega otroka. V primeru, da opazite kakršnekoli skrbi ali odstopanja od normalnega gibalnega razvoja se posvetujte s pediatrom ali obiščete nevrofizioterapevta.
Na razvoj možganov vplivata tako genetska zasnova kot okolje. Z razumevanjem kompleksnih procesov, ki se odvijajo v možganih otrok, lahko lažje razumemo, zakaj je ukvarjanje z otroki tako pomembno. Zgodnje otroštvo namreč narekuje razvoj in zorenje možganov. Starši lahko otrokom nudijo okolje, v katerem otroci v največji meri razvijejo in kasneje izkoristijo svoj potencial. V zgodnjem otroštvu se namreč vzpostavijo ključni vzorci delovanja in mišljenja. Kasneje v odrasli dobi se ti vzorci lahko spremenijo, a napor in čas, da pride do teh sprememb, je često izjemno velik. Če spodbujamo učenje, bomo spodbujali nastanek, krepitev in ohranitev povezav, ki se jih učimo. Bolečine, okužba in vnetje pa, nasprotno, zavirajo aktivnost živčnih celic. Za razvoj otrokovih možganov je najpomembnejša prisotnost ljubečih odraslih. V najzgodnejšem obdobju sta to najpogosteje mama in oče. Starševstvo je z vidika razvoja možganov nekaj najpomembnejšega. Starševstvo je vzajemni proces učenja, kjer se otroci učijo od staršev in starši od svojih otrok. Če se kot starši zavedamo, da je, poleg biološke danosti, za zdrav razvoj in zorenje možganov potrebna ravno pravšnja mera spodbude in nelagodja, dober (ne pa nujno popoln) zgled, dovolj časa, da poskusimo nekaj novega, popravimo napake ter otroku nudimo občutek varnosti, potem smo na poti dobre vzgoje in primernega razvoja otroka.
V prvih letih otrokovega življenja možgani tvorijo nove povezave z osupljivo hitrostjo. Po podatkih Centra za razvoj otrok Harvardske univerze se vsako sekundo tvori več kot milijon povezav. V procesu izgradnje možganov na tvorbo možganskih povezav vplivajo prehrana, igra, ljubezen staršev - občutek varnosti, spodbuda in pozornost otroku. Ti dejavniki so osnova za nadaljnji razvoj otroka. Še vedno veliko otrok ni deležnih ustrezne ljubezni, igre in prehrane, ki jo njihovi možgani potrebujejo. Kombinacija dejavnikov vpliva na to, zakaj imajo nekateri otroci dostop do naštetih dejavnikov, ki jih potrebujejo in zakaj drugi otroci nimajo dostopa do le-teh. Pogosto imajo najbolj prikrajšani otroci najmanjšo možnost za dostop do potrebnih dejavnikov, ki so potrebni za razvoj možganov v otrokovem zgodnjem življenju. Pogosta ali dolgotrajna izpostavljenost ekstremnemu stresu - na primer zaradi zanemarjanja ali spolnih zlorab - lahko sproži naravni odziv telesa, ki brez pomoči odrasle osebe pripelje do toksičnega stresa, kar vpliva na oviranje razvoja možganov.