Gotovo je skoraj vsakdo v jezi že kdaj pomislil, da bi dal odpoved. Ko pa zares pride do tega, je priporočljivo, da se odločimo premišljeno, postopek pa izpeljemo profesionalno in korektno. Zavedati se je potrebno, da se (vsaj pri redni odpovedi) sodelovanje ne prekine v trenutku, ko podaste odpoved. Takrat šele začne teči odpovedni rok. Torej, kako napisati odpoved pogodbe o zaposlitvi in kaj vse morate pri tem še upoštevati? Ne glede na razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, si boste kasneje še hvaležni, če boste zadnji korak izpeljali profesionalno. Naši pravni svetovalci poudarjajo, kako pomembno je, da delovno razmerje zaključimo v dobrih odnosih. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni prava priložnost, da bi šefu napisali, kaj si mislite o njem in o njegovem vodenju podjetja. Nasploh bo najbolje, da to mnenje zadržimo kar zase, odpoved pa napišemo korektno.
Prav je, da šefu najprej osebno poveste, kaj nameravate. Nato pa morate odpoved podati tudi v pisni obliki. Če bo prišlo do spora med vami in delodajalcem (npr. o tem, kdaj poteče odpovedni rok), boste potrebovali dokazilo o odpovedi. Imate dovolj svoje službe in vas zanima, kako jo lahko zamenjate, brez, da bi sprožili nemir med vami in podjetjem? Vsekakor obstaja dostojanstven način, na katerega lahko date odpoved. A vendar je vredno dvakrat premisliti, preden storite kaj takega. Veliko ljudi vam bo reklo, da je pri vašem delodajalcu pomemben tako prvi kot tudi zadnji vtis. Zaradi tega je pomembno, kako podjetje zapustite. Vsekakor je smiselno, da pomislite na to, kakšen vtis boste pustili po tem, ko boste odšli.
Preverjanje pogodbe o zaposlitvi in razumevanje odpovednega roka
Preden storite odločilen korak in daste odpoved vašemu šefu, je zelo pomembno, da najprej preverite, kaj piše v vaši zaposlitveni pogodbi. Marsikdaj se zgodi, da ko nekdo da odpoved, ne ve za to, kako dolg je njegov odpovedni rok. Vse to je zapisano v vaši zaposlitveni pogodbi. Načeloma se nadure pri vašem trenutnem delodajalcu, pri katerem dajete odpoved, ne bodo prenesle k novemu delodajalcu. Prav tako pa načeloma ne boste prejeli kakšnega nadomestila, razen če gre za primer izredne odpovedi.
Koraki pri pisanju odpovednega pisma
Svoje odpovedno pismo vedno pričnite z nagovorom. To je običajen začetek vsakega pisnega dialoga. Naslednji korak je, da napišete odstopno izjavo. Nato lahko opišete razloge za vašo odpoved. Pri tem koraku je pomembno, da ostanete spoštljivi in svoje mnenje izražate na miren in spoštljiv način. Tu lahko navedete dejanske razloge za odpoved pogodbe. Sedaj se velja delodajalcu zahvaliti za priložnost in za delovne izkušnje, ki ste jih pridobili pri njem. A vendar vam bo ta korak olajšal delo in omogočal, da boste svojo delovno izkušnjo končali na pozitivno noto. Hvala vam za priložnost in možnost izkazovanja in pridobivanja izkušenj.
Kljub temu, da nameravate dati odpoved, se morate zavedati, da boste pri vašem podjetju morali do konca izpolniti svoje pogodbene obveznosti, oziroma dokler se ne izteče odpovedni rok. Lahko na primer napišete, da želite do konca izpeljati dogovorjeni projekt, ki je trenutno v teku. Ali pa, na primer, da želite svojo pogodbeno razmerje izpeljati do konca, kakor je bilo dogovorjeno v pogodbi.
Česa v odpovednem pismu ne smete vključiti
Sedaj smo videli, kakšen bi bil primer dobrega odpovednega pisma. Pri tem pa morate vedeti tudi, da obstaja nekaj stvari, katerih v tovrstno pismo v nobenem primeru ne smete vključiti:
- Jeza: Razumljivo je, da je povsem na mestu, da dajete odpoved zaradi slabih odnosov na delovnem mestu. V tem primeru vas utegne zamikati, da bi v odpovedi izrazili ves svoj gnev in jezo, ki sta se nakopičila v zadnjih tednih in mesecih.
- Prepričevanje in nepotrebna pojasnila: Ni vam potrebno podrobno razglabljati o tem, zakaj ste se odločili za odpoved. Če se želite izogniti morebitnim zapletom, je lahko kratek in jedrnat opis razlogov dovolj.
- Premalo podatkov: Po drugi strani pa se izognite temu, da bi napisali premalo podatkov. Pri vsaki odpovedi je pomembno vedeti, da si ne želite zapreti vrat pri vašem delodajalcu in si s tem pokvariti morebitno poklicno prihodnost. Kdo ve, morda boste v prihodnosti potrebovali referenčno pismo prav od tega delodajalca, katerega imate vse možnosti pridobiti, četudi odnosi na delovnem mestu niso bili najboljši.
Dobra zastavljena odpoved je spoštljiva in razumevajoča z obeh strani. Kot delojemalec boste veseli, če bo vaš delodajalec razumel vaše razloge za odhod. Po drugi strani pa je tudi za vas kot delojemalca pomembno, da odidete v dobrih odnosih. Že v pismu lahko na kratko opišete razloge za odhod. Te razloge pa lahko bolj podrobno razložite tudi v živo.
Pogovor z delodajalcem in izpolnjevanje obveznosti
Po tem, ko delodajalcu sporočite namero o odpovedi je pomembno, da se pogovorite o tem, kako bo vaše delo potekalo do konca odpovednega roka. Pri tem bodite pozorni, da spoštujete potrebe delodajalca. Sodelujte pri uvajanju in predaji delovnih nalog. Pogovorite se s kolegi in se jim zahvalite za sodelovanje in podporo med vašim »bivanjem« v podjetju. Pomembno je, da ohranite dober odnos z delodajalcem. Ne zanemarite vaših vez s podjetjem, saj vam v prihodnosti lahko še kako koristijo. Prav tako se lahko zgodi, da se boste s sodelavci, ki jih zapuščate, srečali v novi službi ali ob drugih priložnostih. Poskusite ostati v stiku z vašimi sodelavci. Skušajte ohraniti stik z vsemi, s katerimi ste imeli delovne odnose, ne le z najtesnejšimi sodelavci.
Vrste odpovedi: Redna in izredna odpoved
Odpovedi ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki odpovedi deli na redne in izredne.
Redna odpoved
Delavec lahko delodajalcu vroči pisno redno odpoved brez navajanja posebnih razlogov, ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Za redno odpoved delodajalca mora obstajati odpovedni razlog - tako delodajalec kot delavec pa morata ob redni odpovedi upoštevati zakonsko določene in dogovorjene odpovedne roke, ki so odvisni od vrste in trajanja zaposlitve (poleg zakonskih uredb moramo biti pozorni tudi na odpovedne roke, določene v kolektivni pogodbi).
Kako napisati redno odpoved?
Odpoved ima obliko uradnega dopisa, zato so v nadaljevanju po posameznih kategorijah predstavljeni podatki, ki jih mora vsebovati redna odpoved. V glavi dopisa zapišemo podatke o delavcu (ime in priimek, naslov), kraj in datum pisanja - zelo pomemben podatek, saj začne odpovedni rok teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (ko delodajalec odpoved prejme), podatke o delodajalcu.
V jedru zapišemo zadevo uradnega dopisa (Odpoved pogodbe o zaposlitvi) in pisno izjavo o odpovedi. V njej zapišemo, da podpisani (ime in priimek delavca, rojstni podatki, lahko dodamo še druge podatke iz glave dopisa) v skladu s prvim odstavkom 82. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) - pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom - redna odpoved - odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne (zapišete datum). V jedru ni treba navajati odpovednega roka in razlogov za odpoved. Če menite, da obstajajo tehtni razlogi za prenehanje delovnega razmerja pred odpovednim rokom, to delodajalcu sporočite v pisni ali ustni obliki - sklene se sporazum o prenehanju pogodbe.
Zaključek vsebuje le tiskano zapisana ime in priimek ter lastnoročni podpis. Odpoved vročite osebno delodajalcu ali pošljete priporočeno po pošti.
Izredna odpoved
Delavec in delodajalec lahko, upoštevajoč določene zakone in predpise, delovno razmerje prekineta z izredno odpovedjo. Ta je upravičena, če delavec in delodajalec zaradi različnih okoliščin delovnega razmerja ne moreta nadaljevati niti do izteka odpovednega roka ali do izteka roka delovnega razmerja, določenega v pogodbi. Rok za podajo izredne odpovedi je 30 dni od dneva, ko je bila ugotovljena kršitev delavca ali delodajalca. Izredna odpoved se vroči zaradi hujših kršitev delavca (opredeljene v 110. členu ZDR-1) ali delodajalca (opredeljene v 111. členu ZDR-1).
Kako napisati izredno odpoved?
Izredna odpoved ima kot uradni dopis enako obliko kot redna odpoved. Vsebuje kategorije glava, jedro in zaključek, pri čemer se med vsemi kategorijami najbolj razlikuje prav jedro. V jedru zapišemo zadevo uradnega dopisa (Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi) in vsebino, pri čemer je/so najpomembnejši razlogi za izredno odpoved.
V vsebino vključimo podatke o tvorcu (ime in priimek, rojstni podatki, lahko dodamo tudi naslov), vsebino oz. omembo drugega odstavka 82. člena ZDR-1 (V primerih, določenih v zakonu, lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka - izredna odpoved), namen (izredno odpovedujem pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne …) in najpomembneje: razlog za izredno odpoved delovnega razmerja (glej 111. člen ZDR-1).
Odpovedni rok: Ključen element pri prenehanju delovnega razmerja
Odpovedni rok služi tako delavcu, kot delodajalcu. Delavcu služi, da si poišče novo zaposlitev, delodajalcu pa, da poišče novega delavca. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Po izteku odpovednega roka se pogodba prekine. Pri izračunu trajanja odpovednega roka se štejejo dopolnjena leta dela pri delodajalcu (šteje se tudi doba zaposlitve pri njegovih pravnih prednikih). Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Po izteku odpovednega roka se pogodba prekine.
Kakšni so minimalni odpovedni roki?
- V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je odpovedni rok sedem dni.
- V primeru, ko delavec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je minimalni odpovedni rok 15 dni, če je delavec pri delodajalcu zaposlen manj kot eno leto, ter 30 dni, če je zaposlen več kot eno leto.
- Pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba lahko določa daljši minimalni odpovedni rok, vendar največ 60 dni.
- V primeru javnih uslužbencev, ki so zaposleni v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, ter pravosodnih organih Zakon o javnih uslužbencih določa, da v okviru skupnih izhodišč za sistemizacijo v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti vlada ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, določi trajanje odpovednega roka za posamezna delovna mesta, kadar pogodbo o zaposlitvi redno odpoveduje javni uslužbenec, vendar tako določen odpovedni rok ne sme biti daljši kot tri mesece.
- od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.
- Če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot dve leti se odpovedni rok za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu poveča za za dva dni, največ pa do 60 dni.
- Če je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, je odpovedni rok 80 dni (če določen drugačen odpovedni rok v kolektivni pogodbi, vendar pa sme biti krajši kot 60 dni).
- V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga je odpovedni rok 15 dni.
- V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca brez razloga delavcu, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, je odpovedni rok 60 dni. V tem primeru gre namreč za potek in ne prekinitev pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da gre za prekinitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (pred njenim potekom), pa se upoštevajo določila o minimalnih odpovednih rokih.
- Odpovedni rok pri delavcu, ki je ob poteku odpovednega roka (pri odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti) v bolniškem staležu, preneha pogodba, ko se mu izteče bolniška, oz. najkasneje po 6. mesecih, po izteku odpovednega roka.
Sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi
Pri sporazumni razveljavitvi ni potrebno navajati vzroka razveljavitve pogodbe, vse ostalo pa je stvar dogovora obeh - delavca in delodajalca. Ker gre pri sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi za medsebojni dogovor obeh pogodbenih strank, ni potrebno upoštevati odpovednega roka. Določila o minimalnih odpovednih rokih veljajo tudi za samostojne podjetnike (s.p.-je), ki imajo status ekonomsko odvisne osebe.
Pravica do odpravnine in nadomestila za brezposelnost
Delavec, ki poda redno odpoved, ni upravičen do odpravnine in nadomestila za brezposelnost. V primeru izredne odpovedi pa je upravičen tako do odpravnine kot tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (torej najmanj en mesec). Če pa gre za sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delavcu pripada denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - vendar se mora na Zavodu za zaposlovanje prijaviti in vložiti zahtevo za uveljavitev pravice v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. To pravico lahko koristijo vsi, ki so dobili sporazumno odpoved in so bili pred tem zaposleni najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih (pri mlajših od 30 let najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih). Nadomestilo za brezposelnost lahko prejemate od dva do 25 mesecev - odvisno od starosti in delovne dobe.
Kaj je še dobro vedeti ob odhodu iz podjetja?
Ko se odločite za menjavo zaposlitve, je zelo pomembno, kako in kdaj to sporočite trenutnemu delodajalcu. Najpogostejši razlogi za odpoved s strani delavca so slabi medsebojni odnosi, pomanjkanje priznanja za opravljeno delo, občutek utesnjenosti in slabe možnosti za napredovanje. Marsikdaj je tudi višina plačila glavni razlog za to odločitev. Čeprav nas zgoraj navedeni razlogi lahko prizadenejo na osebni ravni in smo zaradi njih lahko užaljeni, pa mora biti odločitev o odpovedi odločna in dobro premišljena. Ne dovolite, da vas čustva prevzamejo, temveč naredite vse kar je v vaši moči, da bo ta odločitev poslovne in ne osebne narave.
Vračilo regresa
Še ena stvar, na katero mora biti zaposleni, ki želi podati odpoved, pozoren: vračilo regresa. Če namreč podamo odpoved, potem ko smo prejeli polni regres, moramo po zakonu delodajalcu vrniti sorazmerni delež.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja pomembno prelomnico za delavca in delodajalca. Odpovedi so sestavni del sklepanja delovnih razmerij, podajo pa jih lahko tako delavci kot delodajalci. Postopki, ki so posledica odločitve o odpovedi delovnega razmerja, so povezani z določenimi pravnimi uredbami in zakoni. Razlogi in načini za prenehanje delovnega razmerja so različni, vendar vedno odvisni od tega, ali ima delavec sklenjeno pogodbo za določen ali nedoločen čas in ali gre za odpoved ali sporazumno razveljavitev pogodbe - sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki, v obliki uradnega dopisa (glava, jedro in zaključek), pri čemer se pod sporazum podpišeta obe strani (delavec in delodajalec).
Če se vam ob branju členov pogodbe porajajo dvomi, se o njih pogovorite z bodočim delodajalcem. Kljub odpovedi, ki pomeni prenehanje sodelovanja z delodajalcem, skušajte obdržati dobre odnose. Prenehanje delovnega razmerja naj bo miroljubno, lahko predstavlja kompromis. Manjša in večja podjetja med seboj delijo informacije o delavcih, zato pazite, kakšen vtis naredite tudi ob stresnih trenutkih (kar odpoved zagotovo je). Odpoved vročite pravočasno in pravim ljudem. Če želite kljub odpovedi v podjetju pustiti dober vtis, lahko delodajalcu namenite krajše pismo ob vročitvi odpovedi ali po preteku odpovednega roka. V pismu se zahvalite za vse priložnosti in izkušnje, podrobneje opišite razloge za odpoved, podjetju in direktorju (vodji) zaželite uspešno delo, pismo zaključite z lepimi pozdravi in se podpišite.
Upamo, da ste v članku našli koristne nasvete o pisanju odpovedi. Prekinitev delovnega razmerja je pomemben dogodek, tako za delodajalca kot tudi za delavca. Način, kako pride do prekinitve je ključnega pomena in nosi posledice za obe strani.