V prvih mesecih življenja se dojenčki soočajo z vrsto izzivov, od prvih gibalnih spretnosti do pogostih prehladov in prebavnih težav. Zavedanje o pravilni podpori in negi je ključnega pomena za zdrav in skladen razvoj malčka. Ta članek ponuja poglobljen vpogled v ključna področja, ki zadevajo dobro počutje dojenčka, od prvih gibov do reševanja težav s kožo, temperaturo in prebavo.
Zgodnji razvoj gibalnih sposobnosti: Pomen pravilnega pristopa
Veliko staršev si želi, da bi se njihov dojenček čim prej in čim bolj pravilno naučil pasti kravice, potem takoj sedeti, vstati in na koncu hoditi. Večina staršev svojemu otroku pri tem pomaga najbolje kot zna. Že naše mame in babice so nas učile vseh teh spretnosti z najboljšimi nameni in z ljubeznijo. Čim prej so nas dajale na trebušček preko celega dne, takoj za tem so nas posedale ob opori (npr. založile so nas z blazinami …), na koncu so nas postavile na nogice in nas učile hoditi tako, da so nas držale za rokice, nas »vpregle« z naramnicami, dale v hojco in podobno.
Šele pri iskanju vzrokov zakaj ima kar 85% mladih pomanjkljivo pozornost in osredotočenost, bolečine v hrbtu, hude - včasih celo neznosne glavobole, prezgodnjo obrabo sklepov, pa tudi neplodnost ali slabo stanje notranjih organov, so bile odkrite povezave z načinom učenja gibalnih spretnosti otroka oziroma njegovega razvoja v prvih mesecih življenja. Seveda nam moderna tehnologija lahko pomaga pri pridobivanju informacij, pri komunikaciji, lahko pa nas tudi zavaja, če nismo kritični in selektivni. Ponuja nam veliko informacij o sodobnem pristopu negovanja otroka, pa kljub temu široko povijamo otroke, jih oblačimo v tesne moderne hlačke, ki jih ovirajo pri gibanju, jih predolgo nosimo v lupinici, rutah ali drugih nepotrebnih nosilkah.
Enaintridesetletne izkušnje in študije kažejo, da so spretnosti; kot so položaj na trebuščku, sedenje, stanje in hoja za otroka zelo zahtevne in izjemno pomembne. Pomembno je, da se naučimo, kako pravilno ravnati z otrokom v prvih mesecih življenja, da ga naučimo uporabljati prave mišice, ki bodo njegovemu telesu v oporo pri drži, gibanju in vseh telesnih aktivnostih skozi njegovo celo življenje. Najprej je potrebno razumeti, kaj za samega otroka pomeni porod in okoliščine, ko pride na svet ter kaj najprej potrebuje. Na vsakega novorojenčka vplivajo okoliščine v maternici v kateri je živel devet mesecev in tudi okoliščine takoj po rojstvu. Vsi otroci imajo zaradi omejenega prostora v maternici vse okončine skrčene še nekaj časa po porodu. Zaradi porodnega procesa jih hrbtne mišice vlečejo k rahlemu zvijanju glave in telesa. Ta napetost in momentalno krčenje sta vzrok, da dojenčki ne zmorejo ležati na celotni površini hrbta. Povišan mišični tonus hrbtnih mišic povzroča njihovo nestabilnost in posledično nenehno nagibanje na stran, ki ga spremlja Moorov refleks (t.j. Refleksni odziv, ko se otrok ustraši glasnega zvoka tako, da razširi roke), lahko pa se pojavita tudi jokavost in stres. Tak položaj jim potem v času budnosti omogoča dvigovanje vseh okončin nad telo. To je za njih zelo zahtevno gibanje in pomemben »fitness« za krepitev vseh mišic, ki pripomorejo k poznejšemu kvalitetnemu zravnanju (vertikalizaciji). Najbolj pomembno pri nošenju, obračanju, ipd. Naš stik z otrokom naj bo ljubeč, potrpežljiv, umirjen …, saj ni enostavno priti v nov, neznan svet in poln novih stvari in občutkov. Bodimo empatični, poskusimo se vsaj za trenutek vživeti v njegovo kožo. Ko dojenček uspe ležati na celotni površini hrbta, se v njem sprosti napetost, okrepijo se hrbtne in trebušne mišice; potem se lahko z njim igramo in razvijamo njegovo grobo motoriko.
Prehlad pri dojenčkih: Pomen in obvladovanje simptomov
Prehladi pri dojenčkih niso samo slabi. Okužba z virusom, kot je prehlad, v zgodnji starosti pomaga krepiti dojenčkov imunski sistem, zato je manj verjetno, da bo kasneje pogosto zboleval. Močnejši imunski sistem pomeni bolj zdravega otroka. Ne glede na to, kako skrbno negujete svojega malčka, se bo verjetno kdaj prehladil. Prehladi nastanejo zaradi številnih virusov, ki so tako majhni, da jih ni mogoče videti niti pod mikroskopom. Zlahka se prenašajo in vaš otrok je stalno izpostavljen virusom - v vrtcu, prek sorodnikov ali v trgovini. Otroci prebolijo več prehladov kot odrasli, kar je povsem normalno. Pozorno spremljajte simptome in dobro poskrbite za svojega malčka in kmalu bo spet v redu.
Obstaja veliko načinov, kako olajšati simptome pri malčku z zamašenim noskom, včasih pa manj pomeni več. Negovalno olje NIVEA vsebuje sterilno fiziološko raztopino za nežno čiščenje zamašenih noskov in podporo dojenčkovemu samočistilnemu mehanizmu. Ne pozabite: če vaš malček diha zelo hitro (več kot 60 vdihov na minuto), lula manj kot enkrat na šest ur ali ga ni mogoče potolažiti, je pomembno poklicati zdravnika. Visoka temperatura nad 37,7 °C (100 °F) pri dojenčku, mlajšem od treh mesecev, je lahko vročina. Dokler pozorno spremljate svojega malčka, se prehladov ni treba bati.
Mamica dveh majhnih otrok, blogerka, učiteljica in inštruktorica Plesnega pilatesa, deli svoje izkušnje ob obvladovanju prehladov:
- Dvignjeno ležišče: Že na začetku šolskega leta, ko se začnejo prvi smrkavi noski, otroku dvignem ležišče. Pri dojenčku in malčku to naredim tako, da dam pod zgornjo polovico jogija (tam, kjer ima otrok glavo) veliko blazino. To se je res izkazalo za super način, kako smrkelj zaradi gravitacije ne ostaja v nosku.
- Nosni aspirator: Če bi lahko vsaki mamici svetovala eno stvar, ki je nepogrešljiva, je to nosni aspirator. Na začetku je res zoprno, ker se dojenček izmika, ampak res res priporočam vztrajanje. Najprej v nosek kaneš po eno kapljico fiziološke raztopine in potem takoj počistiš nos. Tudi pri običajnem čiščenju noska se je pri nas bolje izkazalo, če smo noske čistili z vodo kot s suhimi robčki.
- Naravne kreme: Ne Nine ne Iana ne mažem z nobenimi drugimi kremicami, kot s tistimi, ki so zares naravne. Če se le da, ju sploh z ničemer ne mažem. V času prehladov pa redno uporabljamo Bronhi kremo za otroke, ki jo je naredila Katarina, Cvetka zeliščno posestvo. Ian kremico obožuje, ker ima prijeten vonj (ne tak kot ostale bronhi kreme), kremica pa zares hitro deluje. Prehlad mine takorekoč čez noč. Namaže ga vsak večer pred spanjem in zjutraj pred vrtcem.
- Solne terapije: Srčno verjamem, da pomagajo. En obisk seveda ni dovolj. Če pa jih vzameš 10 in jih 5 narediš preventivno, pa spet 5 med vrhuncem prehladnega obdobja, sem prepričana, da bo pomagalo. S solnimi terapijami sem najprej začela sama, potem z Nino, zdaj pa že z Ianom.
- Izogibanje mlečnim izdelkom: Seveda ne govorim o dojenju, ampak o kravjem mleku. Otroci, ki se ne dojijo, pa naj v tem času ne uživajo mleka in mlečnih izdelkov (jogurt, skuta).
Prebavne težave in zaprtje pri dojenčkih: Razumevanje in rešitve
Lena prebava in zaprtje sta pogosti težavi pri otrocih, pogosto pa prebavne motnje in celo zaprtje nastanejo ob uvajanju goste hrane. Najpogosteje je vzrok za zaprtje v prebavi, redkeje gre za bolezen. V slednjem primeru se lahko težave pojavijo že takoj po rojstvu, ko dojenček ne izloči mekonija. Ključno je torej, ali so prebavne težave že vse od rojstva. Prebavila naj bi se dokončno razvila do četrtega meseca starosti in najmlajši otroci še ne odvajajo blata redno. Kolikokrat bo šel malček na blato, je odvisno od njegove prehrane, uživanja tekočine, gibanja, hitrosti prebave. Na splošno pa velja, da novorojenčki v prvih 24 ali 48 urah po rojstvu odvajajo mekonij, zatem se v treh letih počasi naučijo redno odvajati blato. Otroci po tretjem letu povečini kakajo med enkrat in trikrat dnevno ali enkrat na dva dni.
Izključno dojeni dojenčki naj bi odvajali blato pogosteje kot dojenčki na mlečni formuli. Pri slednjih je blato bolj trdo in temno rumene do rjave barve pa tudi močnejšega vonja, pri dojenemu spominja na gorčico, je zrnasto in je redkejše. Dojenček, ki se izključno doji, načeloma odvaja blato vsak dan, lahko tudi večkrat dnevno, včasih celo po vsakem obroku. Nato pa lahko pride obdobje, ko ne kaka več dni … in takrat starše zaskrbi. Spet drugi dojenčki lahko odvajajo vsakih nekaj dni, lahko celo na 14 dni. O zaprtju lahko govorimo, ko otrok ni odvajal štiri ali več dni in ko občuti nelagodje, ko morda izloči nekaj trdih in suhih delcev blata, ko ga napenja, ko ga boli trebušček, ko mu uhaja malo po malo blata, tako da na plenički oziroma na spodnjih hlačkah opazite madeže. Zaradi poškodb zadnjika lahko opazite tudi krvave madeže na blatu. Če dojenček mirno spi, ne joka zaradi bolečin v trebuhu in na splošno ne kaže znakov bolezni, običajno ni razloga za preplah. Če vas vseeno skrbi, ker dojenček ali otrok ni kakal že več dni ali ima težave s prebavo, se raje posvetujte s pediatrom. Morda bo priporočil probiotične kapljice, svečke, sirup za odvajanje. Če ima otrok večkrat suho in trdo blato, lahko tudi pride do poškodbe sluznice ali kože okoli zadnjične odprtine. Takrat mu lahko pomagate z ustreznimi kremami, morda z dodatkom aloe vere ali drugih sestavin za spodbujanje celjenja. Nikoli, ampak res nikoli sami ne zdravite zaprtja pri otroku z zdravili brez posveta s pediatrom.
Živila, ki zapirajo in odpirajo:
Z uvajanjem goste hrane se lahko zgodi, da bo dojenček odvajal blato vsakih nekaj dni, lahko enkrat tedensko ali na 10 dni. Zaprtje se lahko pojavi, če eno za drugo uvajate živilo, ki tudi sicer zapira, kot so denimo banane ali riž. Težave s prebavo se lahko tudi pojavijo ob morebitnem prenehanju dojenja in prehodu z materinega na prilagojeno mleko. Tukaj je treba paziti, da pravilno pripravite mlečni napitek, torej da je pravo razmerje med vodo in mlečnim prahom, ter da je voda prekuhana. Obstajajo pa tudi mlečne formule proti zaprtju, ki vam jih lahko priporoči pediater.
Če vaš dojenček težje odvaja, se izogibajte hrani, ki zapira, kot so denimo banane, čokolada, kuhan korenček in riž. Določena živila, predvsem prehranske vlaknine, po drugi strani lahko olajšajo prebavne motnje, in sicer polnozrnata žita v obliki polnozrnatega kruha, piškotov, krekerjev in testenin, fermentirani mlečni izdelki, kosmiči, ovseni otrobi, izdelki s probiotiki, juhe in enolončnice, kuhano belo meso ali riba, sadje - predvsem slive in marelice (lahko tudi suhe), breskve, zelenjava - najbolje špinača, brokoli, beluši, zelena solata, ohrovt.
Posebej priporočljivi sta juha in enolončnica, s katerima otrok dobi tako potrebna hranila kot tudi tekočino. Dojenčku lahko tudi ponudite denimo polento z zelenjavo, kašice s suhimi slivami, breskvami, figami, hruškami, jabolki, primerni so grozdje in rozine. Hrani lahko za mehčanje blata dodate maščobe: olivno ali repično olje, tudi maslo. Izogibajte pa se kuhanemu korenčku, bananam in belemu rižu (raje recimo uporabite rjavi divji riž). Prav tako ni dobro uživati preveč mleka, mlečnega riža ali zdroba.
Ob morebitnih težavah z zaprtjem za zmehčanje blata povečajte vnos tekočine, najbolje vode, ki jo lahko združujete z naravnimi sokovi, domačimi kompoti, zeliščnimi čaji (lahko tudi malo sladkanimi) in - kot rečeno - juhami. Resnično je pomembno, da otrok uživa dovolj tekočine. In kako veste, če je dovolj hidriran? Dojenčki bi morali imeti med šest in osem s svetlorumenim urinom napolnjenih plenic dnevno, majhni otroci med štiri do pet. Če že hodijo na stranišče, bi morali urnirati na približno vsakih pet do šest ur. Otroka tudi spodbujajte h gibanju, naj se plazi, hodi, teče. Ob napetem trebuščku ga lahko tudi nežno masirate v smeri urinega kazalca. Pomagalo naj bi tudi masiranje stopal, in sicer od pete po notranji strani do blazinice do konca prstkov, kot bi po spodnjem delu stopalca pisali sedmice.
Kolike in trebušni krči pri dojenčkih: Razumevanje in olajšanje
Za starše je ena najbolj stresnih reči, ko ne morejo pomiriti svojega dojenčka. Ravno zato je eden največjih izzivov za novopečena starša ugotoviti, zakaj vajin dojenček joka. Včasih se zgodi, da dojenčka nahranimo, previjemo, zamotimo, pestujemo, on pa še vedno joka! Večino dojenčkov kmalu po porodu začne napenjati, vendar se lahko količina plinov in dojenčkovo nelagodje ob tem zelo razlikuje, saj so si dojenčki med seboj zelo različni. Čeprav obstaja veliko razlogov za pline v črevesju in napenjanje, je pogosto glavni vzrok prav preveč zraka v želodčku. Požiranje zraka, ki se ujame v prebavnem sistemu, je eden glavnih krivcev za napenjanje pri dojenčkih. Če vaš dojenček ne more sprostiti plinov, lahko v svojem malem trebuščku občuti izjemno nelagodje. Tudi dojeni otroci niso imuni na ujete zračne mehurčke, a dojenčki, hranjeni po steklenički, težje preprečijo, da bi zrak med hranjenjem prišel v želodec.
Da bi zmanjšali ta vnos zraka pri hranjenju po steklenički, lahko starši poskrbijo, da ima steklenička prezračevalni sistem za odvajanje zračnih mehurčkov iz mleka. Pozorni bodite tudi na velikost luknjice v cuclju (pretok), saj lahko prehiter ali prepočasen pretok povzroči več pogoltnjenega zraka. Pri tem lahko izjemno pomagajo stekleničke Dr. Brown’s, ki jih zato priporočajo tudi pediatri. Te stekleničke imajo namreč notranji prezračevalni sistem, ki usmerja zrak skozi prezračevalno cevko v steklenički - mimo mleka.
Nasvet mame: Mnogi starši izmenično dojijo in hranijo po steklenički, zato je zelo pomembno, da se izkušnja hranjenja po steklenički čim bolj približa dojenju, da se dojenčku olajša prehod med načini hranjenja. Stekleničke in cuclji Dr. Brown’s so bili zasnovani tako, da ponujajo različne stopnje pretoka ter možnost izbire med ozkim in širokim grlom stekleničke. Pri hranjenju novorojenčka je položaj bolj pomemben, kot si lahko mislite! Med hranjenjem dojenčka postavite tako, da je njegova glava višje kot trebušček.
Nekatere doječe matere ugotavljajo, da uživanje določene hrane (npr. Fižol, cvetača, brokoli…) lahko povzroči nelagodje pri dojenčku. Če opazite, da vaš dojenček reagira drugače na hrano, ki jo zaužijete, mu lahko sprememba vaše prehrane pomaga zmanjšati nelagodje. Podiranje kupčkov je izjemno učinkovit način za ublažitev napenjanja. Če ima vaš otrok izzive s podiranjem kupčkov, priporočamo, da ga po hranjenju okrog 30 minut držite pokonci. Če bo vaš dojenček po toliko časa še zmeraj nemiren, poskusite s toplo kopeljo in rahlo masažo trebuščka, da se tako razbijejo zračni mehurčki v trebuščku. Prav tako lahko poskusite svojega otroka položiti na hrbet in premikati njegove noge, kot bi vozil kolo. Ko bo vaš dojenček sproščen in brez občutkov nelagodja, bo bolje spal. Če dojenček zaspi s plini v trebuščku, lahko postane kmalu nemiren ali celo težko zaspi.
5 masažnih gibov za dojenčke za lajšanje kolik pri novorojenčkih in dojenčkih | AAP
Alergije pri dojenčkih: Prepoznavanje in ukrepanje
Pri mojem sedem mesečnem sinu so se pri treh mesecih začele težave s kožo. Koža po obrazu, trupu in nogah - predvsem v predelu pregibov, je postala pordela in hrapava. Ker sem sina samo dojila, mi je zdravnica svetovala dieto brez kravjega mleka in se mu je koža nekoliko izboljšala. Opravili smo tudi alergološke teste za alergijo na kravje mleko, ki so alergijo potrdili. Alergijo na hrano ima v zgodnjem otroštvu približno 7-8 % otrok. Najpogostejši alergeni pri dojenčkih so kravje mleko, jajca, soja in arašidi. Znaki alergije pri dojenčkih se običajno kažejo kot kožni izpuščaji (atopijski dermatitis, koprivnica), nepridobivanje na telesni teži, polivanje, bruhanje, driska, napenjanje in bolečine v trebuhu. Kadar gre za hujše težave otroka pregleda pediater alergolog, ki opravi tudi alergološko testiranje, s katerim poskuša ugotoviti na katere alergene je otrok alergičen in nato svetuje staršem kako ukrepati. Ob dokazani alergiji na kravje mleko materi, ki otroka izključno doji, svetujemo dieto brez kravjega mleka in mlečnih izdelkov in vzpodbujamo dojenje vsaj do dopolnjenega šestega meseca starosti. Nato je potrebno uporabljati posebne mlečne formule, ki so namenjene prehrani otrok s preobčutljivostjo na beljakovine kravjega mleka. Pri tem beljakovinam s procesom razgradnje (hidrolize) na manjše kose odvzamejo njihove imunogene lastnosti.
Pred kupovanjem živil je dobro vedeti, da v industrijski pripravi hrane mleko dodajajo številnim živilom in temu mleku pravimo SKRITI alergen. Na etiketah živil je glede na količino dodanega mleka označeno kot laktoza, kazein, sirotka… Mleko kot skriti alergen tako lahko najdemo v raznih kašicah (čokolino, frutolino…), mesnih izdelkih, ki vsebujejo mleko (mesne kroglice), polpeti, salame, paštete, ribje palčke. Previdni moramo biti tudi pri raznih zelenjavnih omakah, pecivih in čokoladi. Otrok z dokazano alergijo na kravje mleko tudi ne sme uživati kozjega ali ovčjega mleka in seveda mlečnih izdelkov (jogurt, sir, smetano, maslo, majoneza, sladoled…). Za tolažbo pa naj dodam, da večina (90 %) alergij na kravje mleko v dojenčkovem obdobju izzveni med 2 in 4 letom in so na srečo le prehodna težava.
Povišana telesna temperatura pri dojenčkih: Vzroki in ukrepanje
Moj otrok ima vročino, kako naj ukrepam? Povišana telesna temperatura je obrambni odziv organizma, s katerim se spodbudijo obrambni dejavniki, ki pripomorejo k krajšemu poteku okužbe. Povišana telesna temperatura oz. vročina ni bolezen in sama po sebi ni nevarna, saj gre običajno za pokazatelja, da se organizem bori proti bolezni oz. določeni infekciji. Povišana telesna temperatura je tako običajno le eden izmed bolezenskih znakov. Normalne vrednosti telesna temperatura se gibljejo med 36,2 in 37,2 °C. O vročini govorimo tedaj, kadar telesna temperatura preseže 37,2° C, če jo merimo pod pazduho, 37,5° C merjena v ušesu in 38 °C izmerjena v danki. Za merjenje telesne temperature danes uporabljamo različne termometre, ki so vsi zanesljivi in primerljivi. Vročino je najbolje meriti pod pazduho s klasičnim alkoholnim termometrom ali elektronskim digitalnim. Za merjenje telesne temperature pri otrocih, ki so težko nekaj minut pri miru, običajno uporabimo digitalne infrardeče termometre ali elektronske brezkontaktne termometre, ki so hitrejši. Temperatura sicer narašča, ko ima človek mrzlico oz. ga mrazi, in pada, ko se človek poti. Povišana telesna temperatura je pogosto prvi bolezenski znak, ki nam sporoča, da je z našim telesom nekaj narobe. Potrebno je spremljati kako visoka je vročina, koliko časa traja in ali jo spremljajo še drugi bolezenski znaki. Slednji nam pomagajo pri postavitvi diagnoze bolezni. Samo kratkotrajno povišana telesna temperatura še ni zadosten razlog za alarm ali obisk zdravnika.
Vzroki za povišano telesno temperaturo so sicer lahko številni. Največkrat je posledica okužbe z virusi ali bakterijami, redkeje glivami ali paraziti. Vročina lahko spremlja avtoimunske, revmatične bolezni in preobčutljivostne reakcije telesa. Lahko jo povzročijo rakaste bolezni, pojavi pa se lahko tudi kot posledica možganske krvavitve, tumorja v osrednjem živčevju ali poškodbe hrbtenjače, pri prekomernem delovanju ščitnice in motenem delovanju drugih žlez z notranjim izločanjem, pri srčnem infarktu oz. strdku v žili, pri putiki, pri obsežnih poškodbah, ki zajemajo več delov telesa, pri jemanju nekaterih zdravil (kontracepcijske tablete, antibiotiki, zdravila …). Ko zboli otrok, se starši pogosto znajdemo v skrbeh, obide pa nas tudi dvom, za kaj pravzaprav gre in kako otroku pomagati. Gre za stanje, ki simptomatsko nakazuje na nekaj drugega, torej ne gre za bolezen samo po sebi. Temperatura telesa se zviša, ker se encimi bolj uspešno borijo proti okužbi ob visokih temperaturah. Najpogosteje je vročina znak prehlada, gripe, vnetja ušes ali rasti zobkov, lahko pa gre tudi za reakcijo po cepljenju.
Kako lahko pomagaš sama:
- Nega pri prehladu in gripi: Če sta prisotna visoka vročina in kašelj, lahko ponudiš sredstvo za zniževanje vročine in sredstvo proti kašlju, osnovan na naravnih sestavinah. Suh zrak simptome še poslabšuje, zato v otroško sobo za čas otrokovega spanja dodaj vlažilec zraka. Če ne dobi dovolj tekočine preko dojenja ali obrokov z adaptiranim mlekom, poskrbi, da spije dovolj vode in (po 1. letu) nesladkanega čaja.
- Povišana telesna temperatura brez drugih znakov: Če otrok nima drugih bolezenskih znakov in se počuti dobro, mu lahko pomagaš s hladnimi obkladki, ki jih položiš na čelo, zatilje ali zapestja. Pijte veliko tekočine.
- Kdaj poklicati zdravnika: Če ima dojenček, mlajši od treh mesecev, povišano telesno temperaturo nad 37,7 °C, ali če ima starejši dojenček visoko vročino, ki ne pade, ali če jo spremljajo drugi zaskrbljujoči simptomi (kot so težave z dihanjem, izpuščaji, odklanjanje hranjenja), je nujen obisk zdravnika.
Dojenje in uvajanje goste hrane: Ključni vidiki prehrane dojenčka
Materino mleko je najprimernejša hrana za novorojenčka zaradi več razlogov. Kljub številnim raziskavam njegove sestave še vedno nismo v celoti pojasnili. Nadomestna mleka se poskušajo v svoji sestavi čimbolj približati materinemu mleku, vendar ostaja dojenje in materino mleko zlati standard v prehrani novorojenčka in dojenčka. Obstajajo različne okoliščine, zaradi katerih mame ne morejo dojiti (prezgodaj rojeni otroci, nepravilnosti dojk, vrnitev na delovno mesto,…). V teh primerih, če je le možno, priporočamo ročno izčrpanje ali izčrpanje s pomočjo ročnih ali električnih črpalk. Materino mleko je potrebno po izčrpanju ustrezno shraniti.
Ko želim iztisniti mleko, pa ga priteče zelo malo. Če ste si mleko že poskusili iztisniti in ga ni bilo veliko, to še ne pomeni, da ga nimate dovolj. Občutek ob črpanju in ročnem iztiskanju se razlikuje od občutka, ko vaš dojenček sesa, zato je za iztiskanje mleka potrebna vaja. Za zagotavljanje varnosti dojenčkove hrane tudi, ko ne morete dojiti, poskrbite za ustrezno shranjevanje mleka od iztiskanja do uporabe. Pred iztiskanjem si umijte roke in očistite vse pripomočke, ki jih pri tem uporabljate, da preprečite morebitne bakterijske okužbe. Iztisnjeno mleko shranite v manjše posodice (60 - 120 ml), tako da ga bo dovolj za posamezen obrok. Na posodice tudi napišite datum in čas iztiskanja, da boste vedeli do kdaj ga lahko še uporabite. Iztisnjeno mleko je pri sobni temperaturi v zaprti posodi varno do 6 ur, v hladilniku (4 °C) ga lahko shranimo za 3-5 dni, v zamrzovalniku (-18 °C) pa do 3 mesece. Shranjeno iztisnjeno mleko je treba predno ga dojenček zaužije ustrezno segreti. Najboljša temperatura mleka, s katerim hranite dojenčka, je 37 ° C. Toploto preverite s kapljico mleka na zapestju, kjer si merite srčni utrip. Iztisnjenega mleka ne smete segreti na temperaturo nad 40 °C, saj se v tem primeru uničijo hranilne snovi, ki so v njem. Najboljši način za pogrevanje mleka je, da stekleničko postavite pod vročo tekočo vodo oziroma jo za nekaj časa postavite v posodo z vročo vodo. Uporabite pa lahko tudi posebno grelno napravo, ki je namenjena segrevanju stekleničk. Materinega mleka ni priporočeno pogrevati v mikrovalovni pečici, saj lahko mikrovalovi uničijo nekatere njegove koristne lastnosti in hranilne snovi. Prav tako ga ne smete preveč segreti ali prekuhati. Ko stekleničko z mlekom postavite v vročo vodo, je običajno treba počakati približno 15 minut, da se njena vsebina segreje na primerno temperaturo za dojenčkov obrok. Temperaturo mleka sproti preverjajte na zapestju.
Najboljši čas za uvajanje dopolnilne (mešane) prehrane dojenčka k dojenju je po dopolnjenem 4. mesecu. Pred tem časom se uvajanje mešane hrane absolutno odsvetuje, ker dojenčkova prebavila še niso dovolj dozorela. Raziskave so pokazale, da ni smiselno preveč odlašati in da je potrebno z uvajanjem začeti pred 6. mesecem otrokove starosti. Na začetku uvajanja goste hrane moramo biti starši predvsem potrpežljivi in vztrajni. V tem času predstavlja mešana gosta hrana novo izkušnjo, raziskovanje in ne predstavlja še glavnega vira hrane. Pomembno je, da se otrok navadi na drugačne okuse, gostoto in teksturo hrane. Tradicionalno v našem okolju začnemo uvajati najprej zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše. Sadne in žitne kaše uvedemo nekoliko kasneje, ker imajo otroci rajše sladek okus in se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bo otrok odklanjal zelenjavo. Živila uvajamo v presledku 1 tedna, da se otrok lažje navadi in sprejme nov okus. Obenem tako tudi opazimo, če ima otrok po določenem živilu težave. Na začetku bo pojedel manj kot eno žličko hrane, nekateri dve do tri, spet tretji več. Vse je prav. Hrana naj bo sobne temperature, lahko pa je tudi malo toplejša.
Od 10. meseca starosti (če ima izraščene zobke) lahko otroku poleg tekoče in pasirane hrane ponudimo tudi trdo hrano. Pri uvajanju začnemo z nizkoalergogenimi živili: zelenjavo (bučke, korenje, krompir, cvetača, koleraba), rižem, koruznimi kosmiči, mesom (perutnina, teletina, žrebiček, zajčje meso). Nato pa še sadje (jabolko, banana, hruška). Za prvo dojenčkovo jed lahko zaradi blagega nevtralnega okusa pripravimo riževo kašico, ki jo lahko zmešamo skupaj z materinim mlekom. Ko se bo otrok privadil hranjenja po žlički, lahko nadaljujemo po tednu dni s kašico iz pretlačenega korena ali bučke, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. V tedenskih razmikih postopno uvedemo nova živila. Žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves) je najbolje uvesti v času, ko je otrok pretežno dojen ali hranjen z izčrpanim maminim mlekom, torej med 4. in 6. mesecem. Na ta način zmanjšamo možnost za razvoj celiakije (preobčutljivosti na gluten) pri otroku.
Moj otrok ne mara zelenjavnih kašic. Potrpežljivost in vztrajnost mora biti naše glavno vodilo pri uvajanju prehrane. Po raziskavah je znano, da moramo otroku nov okus ponuditi 7-11 krat in ne smemo obupati, ko otrok poškropi s kašo nas in sebe. Ko boste otroku ponudili prvo žličko hrane, še ne boste natančno vedeli, kaj meni o novem okusu. Pri prvem poskusu večina otrok na začetku stisne usta, pri čemer jim ni prav nič pomembno, kakšnega okusa je to, kar so dobili. Zato nadaljujte šele, ko otrok spet odpre usta. Vedite, da otrok v času uvajanja hrane pretežni del hranil še vedno prejme z maminim ali adaptiranim mlekom. Najbolje je uporabljati svežo sezonsko zelenjavo in sadje, seveda pa lahko uporabimo tudi zamrznjeno zelenjavo. Zelenjavo ponavadi kuhamo v vodi ali na pari. Pri kuhanju ne uporabljamo soli ali začimb. Ko je hrana kuhana jo do mehkega zmešamo ali pretlačimo v gosto kašo. Otrok za razvoj in rast potrebuje kvalitetne maščobe, zato je priporočljivo zelenjavno-žitnim in mesnim kašicam dodati rastlinsko olje (repično, olivno, koruzno). Pri navajanju otroka na gosto hrano je v prvi vrsti pomembno, da pametno izberete sestavine, s katerimi boste začeli. Za prve obroke izberite take okuse, ki niso premočni ali preveč nenavadni. Od zelenjave izberite recimo korenček, bučko ali krompir, medtem ko se pri sadju odločite jabolko ali banano. Citrusi bodo za začetek verjetno preveč kisli, prav tako pa ni priporočljivo hrane pripravljati s kravjim mlekom vsaj do šestega meseca starosti. Kašice lahko pripravite v kuhinjskem mešalniku ali kar z vilicami. Konsistenca, ki jo želite doseči, je vsekakor gosta in kompaktna ne pa tekoča. Trše sadje in zelenjavo pred tem skuhajte na pari. Izogibajte se dodajanju sladkorja ali soli ter začimb močnejšega okusa. Če želite kašo nekoliko posladkati, dodajte žličko jabolčne ali hruškove kaše. Poleg samega okusa moramo pri hrani za dojenčke poskrbeti, da bo vključevala vse potrebne hranilne snovi.
Splošni napotki glede uvajanja živil:
- Kruh: po 10. mesecu
- Kravje mleko: samostojni napitek po 1. letu starosti, majhne količine že prej (priprava žitne kašice, pire krompirja)
- Gluten (pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine): po 4. mesecu, hkrati z dojenjem
- Jajca (rumenjak in beljak): po 6. mesecu
- Sladkor, sol: po 1. letu
- Med: po 1. letu
- Ribe: lahko po 6. mesecu, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos)
- Morski sadeži: po 1. letu
Pri pripravi hrane za dojenčka, predvsem ko ga šele navajamo na gosto hrano, se je priporočljivo izogibati nekaterim sestavinam. Zaradi svoje trde konsistence se izogibajte oreškom in semenom ter hrani, ki je bogata z vlakninami. Predvsem v začetnem obdobju bo ta hrana hitro povzročila zaprtost pri dojenčku, ki ni še navajen na prebavljanje tovrstnih snovi. Izogibajte se tudi surovim ali delno kuhanim jajcem, slani ali dodatno sladkani hrani, gaziranim pijačam ter hrani, ki je namenjena odraslim ljudem (omake, kava …).
Moj otrok noče jesti. Ni malo staršev, ki pri uvajanju goste hrane naletijo na problem, da otrok noče jesti. Vsaj zdi se jim tako. V resnici otrok lepo napreduje, pridobiva težo in raste. Spomnite se na sebe, da vaš apetit ni konstanten ter da ne pojeste vedno enake količine hrane. Lahko se zgodi, da otrok preprosto noče odpreti ust in pojesti pripravljene kašice. Tukaj pride na dan vaša domišljija: igrajte se, da je žlička letalo, pripovedujte zraven zgodbe ali hrano okrasite na otroku zabaven način ter ga s tem pripravite na to, da bo zaužil pripravljeno hrano. Enkratnega recepta ni. Načinov, kako otroka pripraviti do tega, da bo jedel, je vsaj toliko, kolikor je otrok. Predvsem pa se bo tu izkazala potrpežljivost. Otroška trma, povezana z njihovo prikupnostjo, bo pri starših pogosto dosegla popuščanje v bitki pri mizi. Ko otroka enkrat prepričate, da se novo hrano izplača poskusiti, bodite inovativni. Ponudite mu sadje in zelenjavo, vendar prikrito. Če malček enostavno ne prenese »zelenjavnega okusa«, ga izboljšajte z naribanim sirom ali zabelo iz masla in krušnih drobtin. Če se kremži ob pogledu na sadje, mu ga zmešajte z mlekom ali jogurtom ter ponudite kot zabaven otroški koktejl. Obstaja pa tudi možnost, da otrok noče jesti, ker preprosto ni lačen. Otroci imajo veliko boljši občutek za lakoto kot odrasli ljudje. Otroški želodec je velik le kot majhna pest, starši pa pogosto precenijo, koliko hrane otrok potrebuje.
Pri prehodu na gosto hrano je moj dojenček postal zaprt. Spremembe v načinu prehrane povzročijo spremembo v odvajanju blata. Ponavadi se s prehodom na gosto hrano vzpostavi odvajanje blata vsak dan. Pri nekaterih otrocih lahko pride do prehodnih težav z zaprtjem. Največkrat je vzrok premalo zaužite tekočine in balastnih snovi. Lahko se poslužite nekaj enostavnih pristopov:
- Dojenčka spodbudite k miganju. Z nekaj gibalnimi vajami bo tudi prebavni trakt pospešil svoje delo.
- Masirajte ga po trebuščku in stimulirajte peristaltiko.
- Poskrbite, da bo otrok zaužil dovolj tekočine (prekuhana ohlajena voda med obroki).
- Ponudite čim več sadja in zelenjave (NE banane, NE korenje).
- Ponudite sladkan čaj ali sok namočenih suhih sliv.
V primeru, da težave vztrajajo, se priporočajo sredstva za mehčanje blata, ki ne povzročajo odvisnosti črevesja. Pomembno je, da odvajanje blata otroku ne povzroča bolečin ali neprijetnih krčev.
