V svetu medicine odmeva nov dosežek, kajti rodil se je prvi otrok, spočet z novo alternativno tehnologijo. Z inovativnim postopkom namreč jajčece dozoreva zunaj telesa in s tem odstrani približno 80 % hormonskih injekcij, ki so potrebne pri običajni in vitro oploditvi. Podjetje, ki je razvilo inovativno tehnologijo, ki uporablja izvorne celice za pomoč zarodku pri dozorevanju zunaj telesa, poudarja, da je njihov proces hitrejši, varnejši in dostopnejši od običajnega IVF. Od rojstva prvega "dojenčka iz epruvete" na svetu leta 1978 je oploditev in vitro (IVF) pomagala milijonom ljudi po vsem svetu premagati težave s plodnostjo in postati starši. Toda čeprav je postopek zasnovan tako, da prinaša srečo in veselje staršem, pa ni brez nekaterih slabosti.
Kaj je IVF in zakaj je pomemben?
IVF ali in vitro fertilizacija je postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki se odvija zunaj telesa. Gre za vrsto tehnologije asistirane reprodukcije, pri kateri se sperma in jajčece oplodita zunaj človeškega telesa. IVF je zapleten postopek, ki vključuje pridobivanje jajčec iz jajčnikov in njihovo ročno kombiniranje s spermo v laboratoriju za oploditev. Nekaj dni po oploditvi se oplojeno jajčece (kasneje imenovano zarodek) postavi v maternico. Nosečnost nastopi, ko se ta zarodek vsadi v steno maternice.
Ljudje se odločijo za IVF zaradi številnih razlogov, vključno s težavami z neplodnostjo ali kadar ima eden od partnerjev obstoječe zdravstveno stanje. Nekateri ljudje bodo poskusili IVF, potem ko so druge metode plodnosti neuspešne ali če je mati visoke starosti. IVF je tudi reproduktivna možnost za istospolne pare ali ljudi, ki želijo imeti otroka brez partnerja. IVF je možnost, če imate vi ali vaš partner katero od naslednjih težav:
- Zamašene ali poškodovane jajcevodne cevi.
- Endometrioza.
- Nizko število semenčic ali druge okvare semenčic.
- Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) ali druga stanja jajčnikov.
- Maternični fibroidi.
- Težave z maternico.
- Tveganje prenosa genetske bolezni ali motnje.
- Nepojasnjena neplodnost.
- Uporabljajo darovalca jajčeca ali gestacijski nadomestek.
Kako dolgo traja postopek IVF in kakšna je njegova učinkovitost?
Postopek IVF je zapleten in vključuje številne korake. V povprečju lahko pričakujete, da bo postopek trajal štiri do šest tednov. To vključuje čas pred odvzemom jajčeca, ko oseba jemlje zdravila za plodnost, dokler ne opravi testa nosečnosti. Približno 5 odstotkov parov z neplodnostjo bo poskusilo IVF. Od leta 1978 se je z IVF rodilo več kot 8 milijonov otrok. To je ena najučinkovitejših razpoložljivih tehnologij asistirane reprodukcije.
Vaša starost je eden najmočnejših dejavnikov pri uspehu IVF. Vaša možnost, da zanosite z IVF, je veliko večja, če ste stari manj kot 35 let, in manjša, če ste starejši od 40 let. Stopnja živorojenosti se prav tako razlikuje in je močno povezana s starostjo. Na primer, stopnja živorojenosti, ko je mama mlajša od 35 let in uporablja lastna jajčeca, je okoli 46 odstotkov, medtem ko je stopnja rodnosti 38-letnice, ki uporablja lastna jajčeca, približno 22 odstotkov.
Razlika med IVF in IUI
Intrauterina inseminacija (IUI) se razlikuje od in vitro oploditve (IVF), ker pri postopku IUI pride do oploditve v telesu osebe. Vzorec sperme se zbere in opere, tako da ostane samo visokokakovostna sperma. Ta vzorec se vstavi v vašo maternico s katetrom (tanko cevko) med ovulacijo. Ta metoda pomaga semenčici lažje priti do jajčeca v upanju, da bo prišlo do oploditve. Pri IVF se sperma in jajčece oplodita zunaj vaše maternice (v laboratoriju) in nato kot zarodek položita v vašo maternico.
Koraki zdravljenja IVF
Zdravljenje IVF je večstopenjski proces, ki zahteva natančno spremljanje in sodelovanje tako pacienta kot zdravstvenega osebja.
Kontracepcijske tablete ali estrogen
Preden začnete zdravljenje z IVF, vam lahko zdravnik predpiše kontracepcijske tablete ali estrogen. To se uporablja za zaustavitev razvoja cist na jajčnikih in nadzor časa vašega menstrualnega ciklusa. Vašemu zdravstvenemu delavcu omogoča nadzor nad vašim zdravljenjem in povečanje števila zrelih jajčec med postopkom odvzema jajčec. Nekaterim ljudem predpišejo kombinirane kontracepcijske tablete (estrogen in progesteron), drugim pa samo estrogen.
Stimulacija jajčnikov
Med vsakim naravnim ciklom pri zdravi osebi v rodni dobi vsak mesec začne zoreti skupina jajčec. Običajno le eno jajčece postane dovolj zrelo za ovulacijo. Preostala nezrela jajčeca v tej skupini razpadejo. Med ciklom IVF boste jemali hormonska zdravila za injiciranje, da bi spodbudili celotno skupino jajčec tega cikla, da istočasno in v celoti dozorijo. To pomeni, da imate lahko namesto enega jajčeca (kot v naravnem ciklu) veliko jajčec. Vrsta, odmerek in pogostost predpisanih zdravil bodo prilagojeni vam kot posamezniku na podlagi vaše zdravstvene anamneze, starosti, ravni AMH (antimullerjevega hormona) in vašega odziva na stimulacijo jajčnikov med prejšnjimi cikli IVF.
Drugi koraki v procesu stimulacije jajčnikov vključujejo: spremljanje in sprožilni postopek.
Pridobivanje jajčec
Vaš zdravstveni delavec z ultrazvokom vodi tanko iglo v vsak jajčnik skozi vašo vagino. Igla je povezana s sesalno napravo, ki se uporablja za izvlečenje jajčec iz vsakega folikla. Vaša jajčeca so postavljena v posodo s posebno raztopino. Posodo nato damo v inkubator (nadzorovano okolje). Za zmanjšanje neugodja med tem postopkom se uporabljajo zdravila in blaga sedacija. Odvzem jajčeca se opravi 36 ur po vaši zadnji hormonski injekciji, 'sprožilni' injekciji.
Oploditev
Popoldne po postopku odvzema jajčec bo embriolog poskušal oploditi vsa zrela jajčeca z intracitoplazmatsko injekcijo sperme ali ICSI. To pomeni, da bo sperma vbrizgana v vsako zrelo jajčece. Na nezrelih jajčecih ni mogoče izvesti ICSI. Nezrela jajčeca bodo dana v posodo s spermo in hranili. Nezrela jajčeca le redko dozorijo v jedi. Če nezrelo jajčece dozori, lahko semenčice v posodi poskušajo oploditi jajčece. V povprečju se bo oplodilo 70 odstotkov zrelih jajčec. Na primer, če pridobimo 10 zrelih jajčec, jih bo približno sedem oplojenih. Če bo uspelo, bo oplojeno jajčece postalo zarodek. Če je jajčec izjemno veliko ali ne želite, da so vsa jajčeca oplojena, lahko nekatera jajčeca pred oploditvijo zamrznete za prihodnjo uporabo.
Razvoj zarodka
V naslednjih petih do šestih dneh bomo skrbno spremljali razvoj vaših zarodkov. Vaš zarodek mora premagati velike ovire, da postane zarodek, primeren za prenos v vašo maternico. V povprečju 50 odstotkov oplojenih zarodkov napreduje do stopnje blastociste. To je najprimernejša faza za prenos v maternico. Na primer, če je bilo oplojenih sedem jajčec, se lahko tri ali štiri od njih razvijejo do stopnje blastociste. Preostalih 50 odstotkov običajno ne napreduje in jih zavržemo. Vsi zarodki, primerni za prenos, bodo peti ali šesti dan po oploditvi zamrznjeni, da se bodo uporabili za prihodnje prenose zarodkov.
Prenos zarodkov
Obstajata dve vrsti prenosa zarodkov: prenos svežega zarodka in prenos zamrznjenega zarodka. Vaš zdravstveni delavec se lahko z vami pogovori o uporabi svežih ali zamrznjenih zarodkov in se glede na vašo edinstveno situacijo odloči, kaj je najboljše. Prenos zamrznjenih in svežih zarodkov poteka po istem postopku prenosa. Glavna razlika je razvidna iz imena. Prenos svežega zarodka pomeni, da je vaš zarodek vstavljen v vašo maternico med tremi in sedmimi dnevi po postopku odvzema jajčeca. Ta zarodek ni bil zamrznjen in je 'svež'.
Prenos zamrznjenih zarodkov pomeni, da se zamrznjeni zarodki (iz prejšnjega cikla IVF ali jajčeca darovalca) odmrznejo in vstavijo v vašo maternico. To je pogostejša praksa iz logističnih razlogov in ker je bolj verjetno, da bo pri tej metodi prišlo do živega rojstva. Prenos zamrznjenih zarodkov se lahko zgodi več let po odvzemu in oploditvi jajčeca.
Kot del prvega koraka pri prenosu zamrznjenega zarodka boste vzeli peroralne, injicirane, vaginalne ali transdermalne hormone, da pripravite svojo maternico za sprejem zarodka. Običajno je to 14 do 21 dni peroralnih zdravil, ki jim sledi šest dni injekcij. Običajno boste imeli v tem času dva ali tri sestanke za spremljanje pripravljenosti vaše maternice z ultrazvokom in merjenje ravni hormonov s krvnim testom. Ko bo vaša maternica pripravljena, boste naročeni na postopek prenosa zarodkov.
Nosečnost
Nosečnost nastopi, ko se zarodek vsadi v sluznico vaše maternice. Vaš zdravstveni delavec bo približno devet do 14 dni po prenosu zarodka s preiskavo krvi ugotovil, ali ste noseči. Če se uporabljajo jajčeca darovalca, se izvedejo enaki koraki. Darovalec jajčeca bo dokončal stimulacijo jajčnikov in odvzem jajčeca. Po oploditvi se zarodek prenese na osebo, ki namerava zanositi (z različnimi zdravili za neplodnost ali brez njih).
Pred začetkom IVF zdravljenja je treba upoštevati številne dejavnike. Da bi najbolje razumeli postopek IVF in kaj lahko pričakujete, je pomembno, da se posvetujete s svojim zdravstvenim delavcem.
Kaj lahko pričakujete po zdravljenju z IVF?
Obstaja nekaj blagih simptomov, ki jih lahko občutite po prenosu zarodkov:
- Blago napenjanje in krči.
- Občutljivost dojk zaradi visokih ravni estrogena.
- Potenje.
- Zaprtje.
Mnogi ljudje se bodo vrnili k običajnim dejavnostim takoj po postopku odvzema jajčec. Vendar pa ne smete voziti 24 ur po anesteziji. Približno devet do 14 dni po prenosu zarodkov se boste vrnili na kliniko za test nosečnosti z vzorcem krvi.
Ali je nosečnost z IVF visoko tvegana?
Nosečnost po IVF ne velja samodejno za visoko tveganje. Nosečnost z IVF se bo štela za visoko tvegano, če obstaja tako zdravstveno stanje. Na primer, visoka starost matere, pričakovana večkratna nosečnost ali visok krvni tlak.
Nova tehnologija v IVF: Hitrejše, varnejše, dostopnejše
V svetu medicine odmeva nov dosežek, kajti rodil se je prvi otrok, spočet z novo alternativno tehnologijo. Z inovativnim postopkom namreč jajčece dozoreva zunaj telesa in s tem odstrani približno 80 % hormonskih injekcij, ki so potrebne pri običajni in vitro oploditvi. Podjetje, ki je razvilo inovativno tehnologijo, ki uporablja izvorne celice za pomoč zarodku pri dozorevanju zunaj telesa, poudarja, da je njihov proces hitrejši, varnejši in dostopnejši od običajnega IVF. "Veseli nas, da praznujemo prvo živo rojstvo na svetu," je povedala dr. Dina Radenkovic, izvršna direktorica podjetja. "S premagovanjem glavnih izzivov običajnega IVF, kot so dolgi cikli zdravljenja, znatni stranski učinki ter čustveni in fizični napor, nov postopek zagotavlja potencialno hitrejšo, varnejšo in dostopnejšo rešitev za družine." Ta napredek predstavlja pomemben korak k bolj udobnemu in učinkovitemu zdravljenju neplodnosti.
Here's What We've Learned Doing IVF
Izkušnje in čustva v postopku IVF
Postopek IVF je za pare psihično in fizično izjemno naporen. Že pred začetkom se soočajo z mnogimi čustvenimi izzivi, kot je večmesečno ali celo večletno pričakovanje pozitivnega testa na nosečnost, morebitni spontani splavi, številni pregledi in posveti z zdravniki, ki na koncu pogosto vodijo do diagnoze neplodnosti. Vprašanja okolice, kot so "Kdaj bosta pa vidva zibala?" ali "Kako to, da še nimata otrok?", ter novice o nosečnosti prijateljic ali sorodnic, lahko dodatno povečajo stisko.
Ko se pari odločijo za prvi IVF postopek, jih preplavi upanje, a tudi strah. Ključno je, da se v postopek vstopi psihično stabilno. Dobro poznavanje postopka, podpora tistih, ki so ga že prestali, postavljanje realnih pričakovanj, skrb za duševno zdravje z relaksacijskimi tehnikami, odprta komunikacija med partnerjema ter po potrebi strokovna pomoč psihologa ali svetovalca, so bistveni za obvladovanje stresa in tesnobe. Fizična pripravljenost skozi uravnoteženo prehrano in telesno aktivnost prav tako pozitivno vpliva na počutje. Pomembno je, da si dovolimo čutiti vsa čustva, ki se pojavljajo, in praznovati vsak majhen uspeh.
V forumih in pogovorih pari delijo svoje zgodbe, ki so pogosto polne preizkušenj, neuspehov, a tudi neverjetne vztrajnosti in upanja. Mnogi se sprašujejo, kdaj je dovolj, ali naj vztrajajo, ali se je morda narava odločila drugače. Vendar pa izkušnje kažejo, da se trud pogosto poplača, čeprav pot ni vedno lahka.
Vzroki neplodnosti in možnosti zdravljenja
Neplodnost je po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije odsotnost nosečnosti po enem letu nezaščitenih spolnih odnosov. Pri moških so pogosti vzroki slabša kakovost semenčic, pogojena z razvojnimi motnjami. Pri ženskah je vzrokov več: vnetne bolezni rodil (danes redkejše), motnje ovulacije (povezane s policističnimi jajčniki ali endometriozo), ter vse pogosteje tudi pozno odločanje za rojstvo otroka, kar z leti zmanjšuje rodno sposobnost. Ženska je najbolj plodna od začetka menstruacij do približno 35. leta starosti, po 30. letu pa plodnost postopoma upada.
Pari se k umetni oploditvi z biomedicinsko pomočjo napotijo, kadar drugi načini zdravljenja niso uspešni, niso mogoči ali so neracionalni. Med te načine spadajo spodbujanje ali nadzorovanje ovulacije, operativne metode (npr. pri endometriozi ali zarastlinah) ter umetna osemenitev (inseminacija). Zunajtelesna oploditev (IVF) je običajno zadnja možnost.
Etični in praktični vidiki IVF
IVF je zapleten postopek, ki vključuje oploditev jajčeca zunaj telesa v specializiranem laboratoriju. Pogosto se izvaja po neuspešnih drugih metodah zanositve. Zdravila za spodbujanje plodnosti povečajo razvoj jajčec, kar izboljša stopnjo nosečnosti. Z majhno iglo se iz jajčnikov zbere več jajčec, ki se nato v laboratoriju oplodijo s spermo, bodisi s klasičnim IVF ali z metodo ICSI (intracitoplazmatska injekcija sperme). Izbrani zarodek se nato prenese v maternico, običajno en sam, da se preprečijo večplodne nosečnosti.
Kljub obljubam, IVF ni vedno uspešen. V letu 2012 je le 35,9 % IVF ciklov povzročilo nosečnost, le 29,4 % pa je imelo za posledico rojstvo otroka. Obstaja tudi povečano tveganje za prirojene napake pri otrocih, rojenih iz IVF postopka, čeprav raziskave kažejo, da tveganje ni bistveno povečano, razen pri nekaterih malformacijah srca in obtočil ter nepravilnostih spolnih kromosomov pri ICSI.
V postopku IVF nastanejo tudi presežni zarodki, ki se zamrznejo za prihodnjo uporabo ali se po petih letih, če jih pari ne potrebujejo več, zavržejo ali odstopijo za znanstvene namene. Vprašanje etičnosti ravnanja s presežnimi zarodki je pomembno.
Nekateri kritiki IVF izpostavljajo, da postopek "popredmeti" ženske in jih obravnava kot sredstvo za rojstvo otrok, ne pa kot celovite osebnosti. IVF industrija ustvarja dobičke na podlagi naravne želje po otroku, pogosto z uporabo diagnostičnih in presejalnih postopkov za pridobivanje "najboljšega otroka", kar pomeni izločanje "nezaželenih otrok". Poleg tega dolgoročni učinki IVF še niso v celoti znani.
Alternativne poti: Posvojitev
V primeru, ko IVF ne prinese želenega rezultata, je posvojitev lahko pomembna pot do starševstva. Posvojitev je dejanje ljubezni, ki zahteva, da si par v nekem trenutku sprejme dejstvo, da ne more zanositi. Kljub temu da zakonca ne moreta imeti otrok, je njun odnos lahko nadvse rodoviten, saj rodovitnost ni vezana le na zmožnost rojevanja. Mnogi pari šele skozi izkušnjo neplodnosti "spoznajo" svoje novo poslanstvo in najdejo svojo novo rodovitnost, ki jih izpolnjuje. Postopek posvojitve je lahko dolgotrajen in zapleten, vendar za nekatere pare predstavlja najlepšo pot do družine.
Pred začetkom katerega koli postopka povezanega z zdravljenjem neplodnosti je ključnega pomena odkrit pogovor z zdravstvenim delavcem, da boste v celoti razumeli vse vključene korake, tveganja in možnosti.