Dojenje predstavlja temelj zdravega začetka življenja, ne le kot vir prehrane, temveč tudi kot ključni element razvoja in povezovanja med materjo in otrokom. Vendar pa se proces dojenja pogosto sooča z vprašanji in dvomi, ki izhajajo iz sodobnega razumevanja hranjenja, ki je pogosto usmerjeno v urnike in natančno merjenje. V Sloveniji, kljub visokemu deležu dojenja ob odpustu iz porodnišnic, se pogostnost dojenja po odpustu hitro zmanjšuje, kar nakazuje na izzive pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja v domačem okolju. Ta članek se poglobi v naravo dojenja, razblinja pogoste zmote in ponuja smernice za uspešno in zadovoljujoče dojenje, ki temelji na otrokovih potrebah in naravnih procesih.
Prvi Dnevi: Mlezivo kot Zlato Cepivo in Temelj Laktacije
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Na voljo je takoj po rojstvu, kar je ključno za vzpostavitev zgodnjega stika in učenja sesanja. To je zgoščena hrana bogata s protitelesi, zato ga včasih imenujejo »prvo otrokovo cepivo«. Mlezivo zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh. Čeprav je mlezivo odlična hrana, ga je malo (nekaj čajnih žličk), kar je idealno za prve dni. Ker se novorojenček komaj uči hranjenja z usti, lažje obvladuje manjše količine. Majhni obroki spodbujajo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar hitreje spodbuja nastanek novega mleka. Mlezivo deluje tudi odvajalno, s tem pomaga očistiti otrokovo črevo mekonija (smolasto temnozeleno prvo blato), kar preprečuje nastanek zlatenice.
Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku tudi izuriti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva in preden je dojka polna mleka. Raziskave so pokazale, da so otroci manj zlatenični, če se pogosteje dojijo v prvih dneh ter da imajo matere, ki zgodaj začnejo z dojenjem, manj težav in dojijo dlje. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker otrokovo sesanje krči maternico, pospeši porod posteljice in zmanjšuje krvavitve. Pogosto dojenje preprečuje tudi nastanek bolečega zastoja v dojkah. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Naravni Ritem Dojenja: Prilagajanje Potrebam Otroka
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Nekateri otroci želijo sesati pogosto in kratek čas, nekateri pa sploh niso navdušeni nad sesanjem in so precej zaspani prvih nekaj dni. Pričakujte, da boste v prvih dneh veliko časa porabili za dojenje. To je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Bolnišnični red lahko moti dojenje, če so otroci prineseni k prsim, ko spijo ali kričijo, ne pa takrat, ko bi želeli sesati. Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na dve do tri ure. V tem primeru opazujte otroka in ga skušajte dojiti, kadar je buden ali plitvo spi (očesni zrkli se premikata pod vekami). V toplem okolju postanejo otroci zaspani, zato zastrite prostor pred soncem in otroka slecite do plenic. S hladno vlažno krpo nežno otrite otrokov hrbet, čelo in lica. Preizkusite tudi različne položaje dojenja.
Popolnoma v nasprotju s prepričanji v naši kulturi, dojenje ni vedno po urniku. Razmaki opazujemo glede na začetek podoja. Včasih mamica tudi ne more določiti, kdaj se je podoj začel in končal. V prvih tednih je to zelo tipično, kajti novorojenčki sesajo dolgo, s prekinitvami, dele dneva nenehno, skratka, štetje podojev je lahko čisto nemogoče opravilo. Za dobro zalogo mleka in zadovoljitev dojenčkovih potreb je najprimernejši način dojenja, ki mu rečemo “na otrokovo pobudo”. To velja, kadar je dojenček donošen, zdrav, aktivno sesa, torej ko ni omamljen od poroda, preutrujen, zaspan, zlateničen ipd.
Težave lahko povzročajo tudi umetne bradavice, npr. duda, kajti nekateri dojenčki se z njo sprijaznijo, uspeva nam podoje zamikati proti 3h razmikom, vendar to za našega dojenčka morda ni dobro. Tudi čaji in druge tekočine lahko povzročajo zamikanje potrebe po dojenju, zato priporočamo, naj bo umetnih bradavic čim manj.
Ko je torej vse v redu, je značilno:
- Da se dojen otrok praviloma ne doji po urniku.
- Da so razmaki lahko vse prvo leto celo veliko krajši od treh ur.
- Da so podoji morda različno dolgi (kratki in dolgi se lahko menjajo).
- Da se dojeni otroci dojijo v skupkih (del dneva nenehno, nato pa imajo večji razmak, ko so mirni in budni ali dlje spijo).
- Pri novorojenčkih priporočamo vsaj 8-12 podojev, raje 10-12 v 24 urah.
- Raziskave so pokazale, da je normalno pristavljanje dojenčka, če bi imel neomejen dostop do dojenja in bi se nosil pretežno na materinem telesu, povprečno na 20 minut.
Seveda obstajajo tudi taki dojenčki, ki se na lastno pobudo dojijo po urniku in na približno 3h, celo na 4h(!), vendar so zelo redki in, kar je najpomembneje, ob takem načinu dojenja dobro napredujejo.
Kako pristaviti dojenčka - o položaju pri dojenju, dodajanju ...
Ključ do Uspešnega Dojenja: Pravilno Pristavljanje in Neomejen Dostop
Preprečevanje poškodb bradavic s pravilno namestitvijo in prisesanjem otroka je ključnega pomena. Materam pogosto svetujejo, naj dojijo le po nekaj minut na vsaki dojki, da ne bo prišlo do poškodb prsnih bradavic. Toda če otroka pravilno namestimo in se pravilno prisesa na dojko, ne bi smelo priti do poškodbe bradavic tudi po daljšem in pogostem dojenju.
Nasveti za dobro namestitev in prisesanje:
- Najdite položaj, ki vam bo omogočal držati otroka ob dojki, ne da bi se pri tem napenjala kakšna mišica vašega telesa. Pomagajte si z blazinami, ki jih podložite pod otroka. Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku.
- Prepričajte se, da je otrokov obraz obrnjen k dojki in da otroku ni potrebno obračati glave, da jo doseže. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu.
- Pridržite dojko med dojenjem s palcem zgoraj in ostalimi prsti spodaj, toda ne preblizu bradavici, da se bo otrok lahko prisesal.
- Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta.
- Ko otrok dovolj odpre usta, ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta. Ko zagrabi, ga držite tesno ob dojki, tako da se z brado in nosom dotika dojke. Če se zdi, da dojka zapira nosek, pritegnite otrokovo telo k sebi, tako se bo lahko z glavico malo odmaknil.
Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Vredno je večkrat poskusiti. Če je dojenje boleče, ne dovolite otroku, da tako sesa. Prekinite dojenje, tako da potisnete prst v kot otrokovih ust in poskusite znova. Morda mora otrok bolj široko odpreti usta ali mora biti bližje dojki. Nekateri otroci so spretnejši, pri drugih je potrebno nekaj poskusov pred vsakim podojem, preden postane dojenje res udobno. Vredno se je potruditi, da dosežemo pravilno prisesanje otroka na dojko. Ne samo, da preprečimo poškodbe bradavic, tudi otroku omogočimo, da zajame čim več mleka in zdravo vzpodbuja nastanek novega. V kratkem času bo pristavljanje k prsim postalo hitro in enostavno in ne bo potrebno ponavljati teh prvih korakov. Pričakujte, da bo pred tem potrebno ob vsakem obroku nekaj časa posvetiti učenju pravilnega dojenja.
Pustite otroku izprazniti eno dojko; ponudite mu tudi drugo ob vsakem obroku. Nobenega razloga ni, da bi otroka časovno omejevali pri dojenju. Ko se dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne preneha, spusti dojko ali zaspi, nato mu ponudite še drugo dojko. Včasih bo sesal še iz druge dojke, včasih ne, kar je bolje.
Indikatorji Dovolj Hranjenega Dojenčka in Podpora Laktaciji
Kako vemo, da je dobil otrok v prvih dneh dovolj hrane? V prvih dneh sta ena do dve mokri plenici znak, da ima otrok dovolj hrane. Izločil bo tudi temno zeleno, smolasto blato (mekonij), ki je bilo v črevesju še pred rojstvom. Izguba teže v prvih dneh je normalna. Novorojenčki običajno izgubijo do deset odstotkov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Za otroka, ki tehta ob rojstvu 3400 gramov, je 10% 340 gramov, torej bo shujšal do 3060 gramov teže. Eden izmed razlogov za izgubo teže je dodatna količina vode, s katero je otrok rojen in jo izgublja v prvih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10. dnevu starosti ne sme več izgubljati telesne teže. Pridobitev telesne teže moramo računati od najnižje in ne od porodne teže.
Dojke in bradavice ne potrebujejo posebne nege. Nobenih posebnih mil, losjonov ali krem ne potrebujete za nego dojk ob dojenju. Po kopanju ali tuširanju dojke in bradavice le temeljito splaknite z vodo. Izogibajte se mil, alkohola in drugih sredstev, ki bi izsušili kožo in pripomogli k poškodbi bradavic. Če vam bradavice razpokajo, jih poskusite negovati z izbrizganim mlekom ali lanolinskim mazilom, ki ga vmasirate v bradavico. Če se stanje ne izboljša, potrebujete strokovno pomoč pri pristavljanju otroka k dojkama, da se bo otrok pravilno prisesal.
Ko količina mleka naraste, se pojavi naval mleka in napete dojke. Nekje med drugim in petim dnem (navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Razširjeno je prepričanje, da je takrat šele »prišlo mleko«, čeprav je mleko v dojkah že od poroda. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo naval mleka. Vedela bo, da je mleka več, ker bo imel otrok več mokrih plenic in bo pogosteje odvajal blato. Nekateri otroci se začnejo takrat hraniti na krajše časovne razmake. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete.
Zastoj mleka v dojkah je lahko posledica navala mleka. Otekle, tople in boleče dojke so znak, da mleko zastaja. Poleg večje količine mleka v dojkah, je za zastoj kriva tudi večja prekrvavitev tkiva. Pomagate si lahko s toplim obkladkom pred dojenjem, nežno masažo dojke proti bradavici, dojenjem na uro in pol do dve uri ter hladnim obkladkom na dojki med podoji, da omilite oteklino in bolečino v dojkah. Ob primerni negi pričakujemo izboljšanje v 12-48 urah. Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka in mu nato ponudite zmehčano dojko. Če otrok ne more sesati ali ne izsesa dovolj napete dojke, si pomagajte z ročnim ali strojnim brizganjem mleka iz dojk, dokler ne postanejo mehkejše. Nosite ne pretesen, dobro prilegajoč nedrček. Ni potrebno omejevati zaužite tekočine.
Navodila za ročno izčrpavanje mleka: Objemite dojko, tako da bo palec na zgornji in ostali prsti na spodnji strani. Palec in prva dva prsta naj bosta odmaknjena 3-4 cm od bradavice. Čvrsto stisnite dojko tako, da ritmično stiskate palec in prste skupaj. Ne drgnite po koži. Obračajte roko okoli dojke tako, da boste čim bolj izpraznili mlečne vode, ki se žarkasto stekajo v bradavico. Tri do pet minut iztiskajte eno dojko, nato na enak način drugo. Ta menjava dojk dopušča več časa za stekanje mleka po mlečnih vodih in uspešnejše izčrpavanje.
Kako vemo, da dobi otrok dovolj mleka? Mnoge matere skrbijo, če imajo dovolj mleka za svojega otroka, čeprav ga imajo veliko. Na več načinov se lahko prepričate, da imate dovolj mleka:
- Otrok zmoči vsaj 6-8 plenic dnevno (5-6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov, navadno manj pogosto odvajajo blato.
- Otrok napreduje vsaj 110-200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.
- Pri prsih pije pogosto, osem do dvanajst krat dnevno. Ni problem, če pije manj pogosto, da le napreduje.
- Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.
Materino mleko v prvih treh do štirih dneh je mlezivo rumenkasto ali zlato-rumeno. Po treh do štirih dneh, ko količina materinega mleka narašča, je zrelo mleko pomešano z mlezivom bogato in kremasto. Vedno manj mleziva se izloča z mlekom in po enem do dveh tednih zrelo mleko popolnoma nadomesti mlezivo. V primerjavi s kravjim mlekom iz trgovine, je materino mleko videti bolj redko in vodeno, vendar je najboljša hrana za vašega otroka.
Dojenje kot Hrana in Udobje: Pomen Bližine in Odzivnosti
Skušajte čim več časa po porodu preživeti ob dojenju. Če je otrok nemiren, ga ob dojki pomirite. Pred rojstvom ni vaš otrok nikoli trpel lakote in ko se rodi, je njegov želodček majhen. Ne glede na to, kdaj ste ga zadnjič podojili, vedno je pravi čas, da ga ponovno pristavite k prsim. Dojeni otroci ne morejo biti preveč hranjeni. Dojenje nudi otroku tudi ugodje bližine in udobja in napravi prve tedne po rojstvu mirnejše in srečnejše tako otroku kot vam. Pogosto dojenje zagotavlja zalogo mleka. Ker se vaše mleko tvori po povpraševanju, bo pogosto povpraševanje zagotovilo več mleka. Večina otrok se hrani 10-12 krat v 24 urah, vendar se vzorec hranjenja spreminja.
Ali zbujati otroka za dojenje? Včasih otrok prespi 4-5 ur, pa ni videti zelo lačen, ko se zbudi. Če ima manj mokrih plenic in manjkrat odvaja blato, ob tem pa ne pridobiva na teži, bo bolje, da ga budite na 2-3 ure. Prve mesece se večina otrok zbuja tudi za nočna hranjenja. Če vaš otrok prespi noč, bo verjetno potreboval več obrokov čez dan. Pri polno dojenem otroku so nočna hranjenja enostavna, ker ni potrebno nič pripravljati in čakati. Če imate otroka blizu sebe, vam niti ni potrebno iz postelje. Samo dvignete ga k sebi in podojite. Ni razloga, da mu zamenjate plenice, če je topel. Ko otrok raste, raste tudi njegov želodček, in otrok, ki se je »neprestano« dojil, si izoblikuje svoj vzorec hranjenja. Prvih štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način, da zadovoljite njegove potrebe po vaši toplini in vašem mleku.
V Sloveniji imamo visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. V povprečju je ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je v Sloveniji malo: 2 do 3 odstotke. Pogostnost dojenja pa se po odpustu iz porodnišnic zelo hitro zmanjšuje. Šestmesečnih dojenčkov se doji le še okoli polovica, od tega je le 5 odstotkov izključno dojenih, 12-mesečnih dojenčkov pa le še četrtina. Doječe družine se namreč ob prihodu domov srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja, ki jih nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice - bodisi doma, v lokalnem okolju ali na delovnem mestu, pa tudi v zdravstvenih organizacijah. Prav to si prizadeva pobuda Dojenju prijazno mesto, ki je nastala na pobudo Svetovne zveze za dojenje (WABA) z namenom izboljšanja dojenja v lokalnem okolju. “Splošni cilj pobude Dojenju prijazno mesto je na celotnem področju mesta omogočiti povečanje pogostnosti dojenja kot naravnega, zdravega in običajnega načina zgodnjega hranjenja otrok,” je povedala predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja, prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. spec. pediat., IBCLC. “S povečanjem pogostnosti dojenja se povečuje raven zdravja pri dojenih otrocih, materah in v celotni družbi. Dojenje je normalen način prehranjevanja novorojenčkov in dojenčkov z vsemi potrebnimi hranili za njihovo zdravo rast in razvoj ter zaščito pred okužbami. To velja tudi za bolne in prezgodaj rojene otroke.”
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije ob tednu dojenja organizirata že tradicionalni 12. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji. Cilj strokovnega srečanja ob tednu dojenja v Sloveniji je aktivna izmenjava izkušenj o dojenju po 1. letu starosti dojenčka, dojenju v praksi ter dojenju in zdravilih. Srečanje je namenjeno strokovnjakom različnih profilov, kot so družinski zdravniki, pediatri, porodničarji, patronažne medicinske sestre, svetovalke za dojenje, zdravstveno osebje porodnišnic, pediatričnih oddelkov in ambulant ter drugih ustanov, kjer obravnavajo doječe matere in njihove otroke.
Dojenje skozi Celotno Obdobje: Prilagodljivost in Individualni Pristop
Morda za to slišite prvič, ker v našem jeziku in kulturi niti ni stroge ločnice med temi izrazi. A ko gre za uspešnost polnega dojenja, je to upoštevanje ključno. Otrok, ki se polno doji, namreč nima obrokov, ampak podoje. Dojen otrok ima podoje, ki so v dnevu razporejeni v grozdih: to pomeni, da se otrok doji malo zdaj, malo kasneje. Enkrat pokaže interes čez pol ure, drugič čez dve, tretjič čez uro in pol. In to je normalno. Dojenje ni samo hranjenje, ampak preko njega dojenčki zadovoljujejo številne svoje potrebe od povezovanja, umirjanja, uspavanja, navajanja na ta svet, lakote in žeje. Otrok, ki pije po steklenički, ima obroke. Ti so razporejeni praviloma na 2-3 ure, kajti adaptirano mleko je težko prebavljivo in se presnavlja okoli dve do tri ure. Materino mleko se prebavi v slabi uri. Pa to nikakor ne pomeni, da je z maminim mlekom karkoli narobe! Ne. Naravno in normalno je, da se mleko prebavi hitro in je lahko ter ne obremenjuje otrokovega želodčka. Dojenček se doji pogosto, s čimer si zagotovi tudi dovolj mleka. Dojen otrok bi naj imel v 24 urah najmanj 8, še bolje 10 ali 12 podojev, zalivančki pa okoli 6-8 obrokov. Dojeni tako na podoj popijejo manj, a se dojijo večkrat.
Dojenje poteka izredno neritmično: že znotraj enega samega podoja lahko opazimo več načinov sesanja, od začetnega močnega, do goltanja in hlastanja, ko se sproži izcejalni refleks, do sesljanja in tresenja z bradico. In vse to je normalno in OK. Preveč pričakujemo od otroka, če mislimo, da bo vseh 30 minut sesal enako intenzivno. Na steklenički, kjer hranjenje poteka bistveno hitreje, je ritem bolj ali manj enak. Neritmično je tudi dojenje z vidika dela dneva ali starosti otroka. Razlikuje se tudi dolžina podoja od dojenčka do dojenčka. Nekateri so lahko siti po 5 minutah in se redijo po 1000 g na mesec, nekateri se vedno dojijo 45 minut. Oboje je normalno. Tudi odrasli jemo zelo različno: eni vase dobesedno zmečejo svoj obrok, drugi jedo ležerno, počasi. Kako bi se počutili vi, če bi vam nekdo poleg polne mize rekel, da lahko z enega krožnika jeste 10 minut in z drugega 10, potem pa morate končati? Ni ravno logično, kajne? Zakaj to potem počnemo dojenčkom? In ne, ne drži, da se dojenčki efektivno dojijo zgolj 10-15 minut, vse ostalo pa je samo crkljanje, pri katerem vas ima otrok za dudo. S tem, ko otroku omejujemo čas podoja, si zelo otežujemo možnost uspešnega dojenja.
Točno lahko določimo, koliko mleka je v steklenički. Zmotno tudi mislimo, da lahko podoje merimo. Nikoli ne moremo vedeti, koliko je otrok popil med podojem, sploh če pričakujemo, da spije obrok. Tehtanje pred in po podoju je nesmiselno z dveh vidikov: prvič, materino mleko ni voda pri 4 stopinjah, kjer bi veljala formula en gram je en mililiter. Hkrati tudi ne veste, zakaj točno se je vaš dojenček podojil: je bil zares lačen ali so ga samo mučili vetrovi? Je res jedel zaradi lakote ali se je želel na dojki samo uspavati? In če se je slučajno “samo” uspaval, kakšen je smisel v tem, da ga spečega polagate na tehtnico in s tem zbudite? In ne pozabimo - dojenčki v enem podoju ne potrebujejo popiti toliko, kot bi sicer popili v obroku stekleničke.
In tu pridemo do prepogosto uporabljane in svetovane metode, ki je “kriva” za največ težav z dojenjem: to je tehtanje pred in po podoju in dohranjevanje po logiki obrokov. Ta dva sistema sta med seboj nezdružljiva. Če pogledate na škatlo adaptiranega mleka, boste videli, da ima otrok v prvem mesecu med 6-8 obrokov na dan. Jedel bo torej malokrat, a takrat veliko. Dojen otrok bo jedel pogosto in takrat manj! Kaj pa dosežemo, če otroka tehtamo pred in po podoju - in hipotetično natehtamo 40 g - nato pa mu, “preračunano” glede na to, koliko bi potreboval na obrok, pripravimo še stekleničko, v katero damo to “razliko”? Potem delamo ključno napako: podoje vrednotimo po sistemu obrokov. Otrok bo pojedel več, kot bi njegov želodček prenesel, dolgo bo sit in bo dlje spal. Ker se dlje časa ne bo dojil, bodo to mamine dojke dojele kot sporočilo, da ni potrebno proizvesti več mleka in začaran krog se bo nadaljeval. Dojke namreč delujejo po sistemu povpraševanja in ponudbe - več kot se otrok doji, več ima mama mleka. Dojke bodo to sporočilo pravzaprav dobile dvakrat: prvič, ko bo otrok pil po steklenički (ker ne bo stimulacije na dojki) in drugič, ko bo spal dve ali tri ure do naslednjega podoja.
Ob vsem zgoraj napisanem pa so nekateri razlogi, zakaj ne steče polno dojenje, lahko še drugačni - morda ima otrok priraščen jeziček ali zgornjo ustnico in njegovo sesanje nikakor ni dovolj efektivno. Lahko ima zaradi posledic nosečnosti (recimo medenična vstava) ali poroda (vakuum, pritisk na trebuh, umetni popadki) zakrčeno telo in posledično čeljust ter ne more dobro sesati.
Ne omejujte ne dolžine ne količine podojev. Če se otrok želi dojiti na eno uro, naj se. Za spremljanje napredka opazujte plenice (5-6 polulanih in 1 pokakana v 24 urah) in ne nujno samo dnevnega napredka na tehtnici. Otrok bo kak dan kakal več in se ne bo nič redil, naslednji dan pa bo pridobil 100g. Zato se nikoli ne fokusiramo na en sam dan, ampak upoštevamo napredek v teži glede na cel teden. Minimalni prirast prve tri mesece je 120 g na teden.
Prenehanje Dojenja: Proces Prilagajanja in Čustveni Prehod
Podari znanje. Medtem ko se ene mame spopadajo z začetkom dojenja, druge razmišljajo o njegovem prenehanju. Nekatere mame načrtujejo prenehanje dojenja vnaprej, druge pa se na to odločijo nenadoma - zaradi vrnitve na delo, sprememb v ritmu dojenčka, telesnih ali čustvenih potrebščin matere, ali preprosto zato, ker čutijo, da je čas, da prenehajo z dojenjem. Dojenje je hormonsko in fizično kompleksen proces. Ko prenehamo dojiti ali zmanjšamo število podojev, naše telo še vedno proizvaja mleko, dokler se ne 'navadi' na novo rutino. Zato se najpogosteje priporoča postopno prenehanje dojenja - zmanjševanje števila dojenj eno za drugim, najprej izločimo tiste, kjer dojenček manj aktivno sesa (npr. manj pomembne podoje).
Namesto dojenja ponudite nekaj drugega - crkljanje, branje pravljice, pesem, skodelico čaja ali mleka, igro. Prenehanje dojenja lahko prinese žalost, krivdo, dvome… To je normalno. Dala ste otroku veliko, zdaj pa odpirata novo poglavje. Če prenehate nenadoma, se lahko pojavijo napetosti v prsih, celo vnetja. Pojasnite partnerju in bližnjim, da potrebujete podporo, razumevanje in nežnost. Nekatere mame poskusijo prenehati, a ugotovijo, da še niso pripravljene, ne one, ne otrok. Lahko si vzamete premor, ustavite, poskusite kasneje. Ne glede na to, ali dojite mesec dni, leto ali več, je vsaka kapljica mleka dragocena. A še pomembnejši je način, kako se vi in vaš otrok počutita v tem odnosu. Prenehanje dojenja ni konec bližine - to je le nova faza povezovanja.
Črpanje ne sme biti pretirano - črpanje 'do olajšanja' je dovolj. V tej fazi sta Haakaa silikonska črpalka ali Haakaa školjka lahko popolna pomočnika. Ne zahtevata električne energije, sta tiha, lahka in ju je mogoče uporabljati diskretno, tudi če ste v gibanju ali z dojenčkom. Hladno ali toplo? Pri prenehanju dojenja pogosto uporabljamo hladne obloge za zmanjšanje vnetja, nelagodja in otekanja. Haakaa kompresijske blazinice (ki jih lahko uporabite kot hladne ali tople obkladke, odvisno od potrebe) so odlična naravna in preprosta podpora. Ko jih uporabljamo hladne, pomagajo zmanjšati pretok krvi in s tem ublažiti otekanje dojk.
Prenehanje dojenja ni le fizičen proces - je tudi čustveni prehod. Za nekatere mame prinaša olajšanje in novo svobodo. Za druge pa žalost, krivdo ali dvome. In vse to je v redu. Pomembno je, da si dovolite, da začutite vse, kar pride, brez obsojanja. Dojenje je ena oblika povezovanja, vendar ni edina. Včasih lahko pomaga pogovor z doulo, svetovalko za dojenje ali drugo mamo, ki je šla skozi podobno izkušnjo. V tej fazi je nežnost do sebe in svojega telesa ključna podpora. Ne glede na to, ali prenehanje traja tedne ali se zgodi skoraj čez noč, pomeni konec enega posebnega poglavja. Haakaa izdelki so vam morda pomagali že na začetku dojenja - in tukaj so, da vam pomagajo tudi na koncu. Kajti vsak del vaše zgodbe si zasluži podporo.
Kako pristaviti dojenčka - o položaju pri dojenju, dodajanju ...
Zadnji Nasveti za Doječe Mame: Prilagodljivost in Zaupanje v Naravo
Mamice pogosto sprašujete, kdaj zamenjati stran pri dojenju. Katero dojko ponuditi najprej? Večkrat slišimo nasvet, da je treba po x minutah zamenjati stran. Ali pa, da je treba večkrat zapored podojiti na isti dojki. Ali pa, da je vsak podoj na vrsti druga dojka. Nekateri trdijo, da je treba vedno ponuditi obe. Ne gledamo na uro, opazujemo sebe in otroka. Povsem normalno je, da vedno najprej ponudimo tisto stran, na kateri imamo občutek, da je bolj polna. Dojenčkom je običajno všeč, da teče. Če je otrok zadovoljen in spusti dojko ter blaženo zaspi, ga pustimo spati. Sicer je priporočljivo podreti kupček. Nekateri menijo, da je treba večkrat zapored ali celo v obdobju nekaj ur dojiti le na eni strani, sicer otrok ne bo dobil “zadnjega” mleka. Skrb, da bi otrok dobival le “prednje” mleko, je odveč: razen, če bi imela mamica res veliko preveč mleka (ob dojenju, ki sledi otrokovemu povpraševanju je to manj verjetno in zelo redko); čeprav se v večini primerov sčasoma samo po sebi uredi tudi to. Potem je ključno, da otrok pogosto in učinkovito sesa. Najprej ga pristavimo na bolj »polno« stran. Ko se požiranje upočasni oz. ni več tako zainteresiran, začnemo s stiskanjem dojke. Ko tudi to ne deluje več, zamenjamo stran in vajo ponovimo.
Nekatere mamice imajo v prvih tednih ali celo mesecih preveč mleka. Nekateri strokovnjaki priporočajo več podojev zapored na eni dojki. Vprašanje je seveda, kaj potem z drugo (prepolno) dojko. Nikakor ne iztiskamo ali črpamo »do konca«, sicer bo še več mleka. Na dojki lahko dajemo tudi zeljne liste. Odrežemo trdo steblo in liste položimo na prsi. Uvele liste nadomestimo z novimi. Pri dvojčkih je zaželeno, da ju pristavljamo izmenično enkrat na eno, drugič na drugo dojko oz. To je pogost, neškodljiv, začasen pojav. Zgodi se, da več dojimo na eni strani, posledično je tam več mleka oz. ima otrok to stran raje, ker bolj teče … Po končanem obdobju dojenja in laktacije bosta dojki ponovno simetrični. Nekateri dojenčki imajo »priljubljeno« stran, običajno je to dojka, iz katere bolj teče. Čeprav mnoge mamice uspešno dojijo samo na eni dojki, je zavračanje dojenja lahko posledica oz. Če potrebujete konkretno pomoč pri dojenju oz.