Predčasni porod predstavlja pomemben izziv tako za bodoče starše kot za zdravstveni sistem. Zavedanje o možnostih pomoči in pripravljenosti na takšen scenarij je ključno za obvladovanje te situacije z čim manj negativnimi posledicami. Članek se osredotoča na razumevanje predčasnega poroda, vlogo partnerja pri porodu, obvladovanje strahu pred porodom ter praktične vidike priprave in dogajanja v porodnišnici.
Razumevanje predčasnega poroda
Prezgodnji porod je definiran kot porod med 22. in 36. tednom nosečnosti. Pojavnost prezgodnjega poroda v Sloveniji znaša približno sedem odstotkov. Ukrepi ob grozečem prezgodnjem porodu vključujejo hospitalizacijo, transport "in utero" (med nosečnostjo), ultrazvočno oceno materničnega vratu, velikosti ploda in količine plodovnice, določitev lege posteljice, vstave in lege ploda. Ob vaginalnem pregledu se odvzame bris nožnice na patogene bakterije, naročijo pa se tudi laboratorijski izvidi glede na klinično sliko. V primeru velikega tveganja za prezgodnji porod v naslednjih sedmih dneh pred 34. tednom nosečnosti se aplicirajo glukokortikoidi za dozorevanje plodovih pljuč. Pri porodu pred 32. tednom nosečnosti se uporabi magnezijev sulfat v infuziji za preprečevanje cerebralne paralize. Pri prezgodnjem predčasnem razpoku plodovih ovojev pred 34. tednom nosečnosti se uvede zaščita z antibiotiki. Pri spontanem prezgodnjem porodu pred 37. tednom nosečnosti se prav tako uvede zaščita z antibiotiki za preprečevanje zgodnje neonatalne sepse, povzročene s streptokokom skupine B.
Vloga partnerja kot porodni spremljevalec
Partnerjeva podpora med porodom je idealno spremstvo, saj porodnico najbolje pozna in ve, kako se odzvati njenim fizičnim in še pomembneje čustvenim spremembam in potrebam. Zaželeno je, da se bodoči očka pripravi in seznani s potekom poroda v šoli za starše. V času nosečnosti naj bi se veliko pogovarjal s partnerko glede načrta poroda in poznal njene želje. Partner ima vlogo povezovalca med babico in porodnico. Ne glede na priprave se med porodom izkaže, da so določene potrebe nosečnice drugačne, zato se mora prilagajati. Partnerki bo pomagalo, da jo spodbujate k sprostitvi, bolj umirjenem dihanju, da ji pokažete, da ste tam in da ji zaupate; tudi pohvala dobro dene.
Naloga spremljevalca je, da skupaj s partnerko spremlja dolžino in pogostost popadkov, poskrbi, da ima udoben položaj, jo spodbuja k različnim položajem (iz načrta, o katerem sta se pogovarjala med nosečnostjo), masira jo najpogosteje po hrbtu ali križu, lahko jo tudi boža po celem telesu (dobro jo je vprašati po njenih željah), spodbuja jo k dihanju med popadkom in sproščanju med popadkoma. Spodbuja jo k pitju po požirkih in spiranju ustne sluznice, da bo lažje dihala. Nekaterim porodnicam dobro dene mrzel obkladek. Bodite nežni, božajte jo, šepetajte ji pozitivne besede. Tudi če ima zaprte oči, vas sliši. Dotik med partnerjema sprošča endorfine in zmanjšuje porodno bolečino, zato je pomembno, da gre partner k porodu na obojestransko željo. Sproščen spremljevalec (z manjšo dozo adrenalina) boljše vpliva na porodnico in napredovanje poroda. Očetova prisotnost je pomembna tudi za otroka oziroma začetek skupnega življenja novonastale družine.
Če ne bo dovolj dobro pripravljena na porod, soočanje s popadki in dojemanjem bolečine, jo bo intenzivnost morda presenetila. Možno je, da bo med porodom izrazila kaj, česar sicer ne misli ali čuti. Ne bodite občutljivi glede tega in nikoli se ne norčujte iz njenega vedenja pri porodu. Izogibajte se potrebi, da »popravite stvari« za svojo partnerko. Morda ta občutek res izhaja iz iskrene ljubezni, a morate sprejeti, da ne morete vplivati na potek poroda. Ne predvidevajte, da si ženska med porodom želi vašega dotika. Nekatere ženske si želijo masaže, drugim je to res moteče. Zato vprašajte svojo partnerko, kakšen dotik si želi od vas, ali pa zgolj pritisnite na križ med popadkom in opazujte reakcijo ter spoštujte njen odziv. Ne pozabite - od enega do drugega popadka ji bo morda prijalo nekaj povsem drugega, zato je možno, da si naenkrat premisli. Ne morete nadzorovati partnerkine izkušnje popadkov ter dojemanja bolečine. Vse, kar lahko nadzirate, so vaši odzivi in vedenja. Pomembno je, da med porodom ne govorite v njenem imenu, razen če vas je za to prosila. In seveda - pomembni so tudi vaši občutki in vaša doživljanja, saj bo to tudi vaš otrok. Velikokrat so najmočnejša sporočila neizrečena. Podporo lahko izrazite s svojo prisotnostjo, očesnim stikom, dotikom ali drugimi odzivi. Pričakujte, da boste med porodom čutili celo paleto različnih čustev. Normalno je tudi, če boste nihali vse med anksioznostjo in vznesenostjo. Utrujen partner pri porodu ne bo v korist. Seveda poskrbite za svojo partnerko, a ob tem se morate tudi sami počutiti dobro. Zato je pomembna priprava na porod. Bodita iskrena in odkrita drug do drugega. Ne priganjajte je. Dovolite ji, da sama najde svoj ritem. Ne štejte popadkov in ne glejte nestrpno na uro. Na vprašanje, kako dolgo še, vam ni treba odgovoriti. Samo podprite jo. To velja predvsem za čas, ko sta še doma. Dokler se nosečnica počuti varno in udobno, je ne priganjajte k odhodu. Zato se na pripravah na porod pogovorita tudi o tem, kdaj želita v porodnišnico in o vseh vajinih dvomih okrog izbire, odhoda in poteka poroda.
Kaj oče prinese s seboj v porodnišnico?
Porodnica prihaja v porodnišnico že v aktivni fazi poroda, tako da očetje ostanejo v povprečju v porodnišnici 3 do 5 ur. Osebne potrebščine porodnica že vnaprej sama pripravi. Potrebne stvari in rekviziti za lajšanje porodne bolečine so v porodnišnicah in jih porodnica lahko kadarkoli dobi (npr. večje žoge za sproščanje med popadki, blazine za čepenje ali sproščanje na tleh, masažne žogice, s katerimi se izvajajo masaže porodnice po določenih delih telesa itd.). Očetje si lahko pripravijo osvežilno (brezalkoholno) pijačo, mogoče vzamejo tudi sadje ali čokolado za energijo. V večini porodnišnic so nameščeni avtomati s pijačo in manjšimi obroki, tako da ni bojazni, da bi bili lačni. V nekaterih porodnišnicah vam celo ponudijo obrok (ponekod proti plačilu). Le v redkih primerih so očetje dlje časa ob porodu. Tudi če je porodnica sprejeta v triažni ambulanti, so lahko prisotni očetje, glede na status porodnice in obdobje dneva, osebje pa jih po potrebi napoti na obrok.
Običajne očetove reakcije med samim porodom
Prisotnost očeta pri porodu je pozitivna izkušnja. V največjem odstotku se očetje odzivajo pozitivno s podporo med popadki in rojevanjem porodnice. Navkljub vsem pripravam očetje večinoma pričakujejo bolj naporno fizično, predvsem pa psihično sodelovanje. V porodni sobi ugotovijo, da se porod odvija in stopnjuje, tako da se tudi sami prilagajajo dogodkom. Zadnja faza poroda (predvsem druga porodna doba) je za oba najnapornejša. Porodnica čuti spontano pritiskanje in s tem intenzivnejše dogajanje, kar očete čustveno »prizadene« in dobivajo občutek nemoči. V tem obdobju babica, kot povezovalka poroda, obema stoji ob strani in spodbuja sodelovanje pri zadnjih dogodkih.
4 tehnike dihanja med porodom & pomoč partnerja
Strah pred porodom: razumevanje in obvladovanje
Strah pred porodom je običajen in pogost občutek med nosečnicami. Lahko povzroči stres in intenzivnost, vendar pa obstaja več načinov, kako se z njim spoprijeti. Terapevti in doule poudarjajo, da je ključnega pomena informiranost o poteku poroda, obiskovanje šole za starše, branje knjig in pogovor z drugimi materami. Dihalne in sprostitvene tehnike, kot so meditacija, joga ali masaža, pomagajo pri sprostitvi telesa in uma. V primeru naraščajočega strahu je priporočljivo posvetovanje s strokovnjakom. Porodni načrt omogoča boljši občutek pripravljenosti, saj v njem lahko navedete svoje želje glede vrste poroda, uporabe bolečine lajšajočih tehnik in prisotnosti partnerja. Pomembno je zavedanje, da so ti občutki normalni in da si dovolite čutiti, kar čutite. Priprava na porod ni le psihična, temveč tudi fizična. Redna vadba, zdrava prehrana in dovolj spanca lahko pripomorejo k boljši pripravljenosti. Partnerjeva podpora je ključna pri obvladovanju strahu. Pozitivno razmišljanje in afirmacije lahko prav tako pomagajo pri premagovanju strahu. Obstajajo tudi alternativne terapije, kot so akupunktura, aromaterapija, homeopatija in masaža, ki lahko pomagajo pri obvladovanju stresa in tesnobe.
Dejavniki strahu pred porodom
Dejavnike strahu pred porodom lahko razdelimo na več področij: biološke, psihološke, socialne in kulturne. Biološki dejavniki vključujejo odvisnost od okolja odraščanja, kulturo in personalno zaupljivost v lastne sposobnosti, kar zmanjšuje strah. Visoko število primerov strahu pred porodom je predvsem pri ženskah, ki so rodile urgentno, s slabimi izkušnjami in strahom pred bolečino. Pomanjkanje zaupanja in negativni občutki glede individualnih odločitev so pogosti razlogi za strah. Strah pred bolečino se povečuje proti koncu nosečnosti in je največji med zgodnjo fazo poroda. Študije kažejo, da starost ženske vpliva na strah - starejše ženske pogosteje čutijo večji strah.
Psihološki dejavniki vključujejo depresijo, anksioznost in nizko samopodobo, ki vplivajo na strah pred porodom. Ženske s strahom imajo pogosto nižjo samopodobo, nimajo zaupanja v svoje sposobnosti in se bojijo porodnišnice. Ženske z zgodovino mentalnih težav imajo večji strah pred porodom.
Socialni dejavniki vključujejo starost žensk (mlade nosečnice, nosečnice z nizko stopnjo izobrazbe, iz revnih predelov ali s slabim odnosom s partnerjem), slabo socialno-ekonomsko stanje ( neredna služba, občasno šolanje, strastno kadilstvo, nezaposlenost) ter izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu.
Kulturni dejavniki vključujejo grozljive zgodbe o porodih, ki jih ženske slišijo od prijateljev, družine in medijev, ter zgodbe, ki jih slišijo od zdravstvenih strokovnjakov. Ženske imajo pogosto občutek neznanja ali manjš…
Priprave na porod in izkušnje v porodnišnici
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Predvideni datum poroda se bliža. Kljub temu da vas čaka veliko obveznosti, ne pozabite nase. Udeležite se šole za starše in kakšnega tečaja, na katerem boste dobili veliko koristnih podatkov o nosečnosti, skrbi in negi dojenčka, materinstvu itd. Poskušajte pridobiti čim več koristnih informacij o dojenju. Veliko jih boste našli na spletu in v knjigah. Nabavite oblačila, pripomočke, kozmetiko in igrače za dojenčka. Pozanimajte se pri prijateljicah, ali vam lahko nekaj otroške opreme posodijo. Ovekovečite svoj okrogli trebušček tik pred porodom. Najpomembneje je, da si pripravite torbo, ki jo boste vzeli s sabo v porodnišnico. V njej pripravite vse potrebne dokumente in potrebščine, ki jih boste potrebovali. S partnerjem se vnaprej dogovorita, kdaj bosta dovolila, da pridejo sorodniki in prijatelji na obisk k vam. Veliko jih bo želelo videti dojenčka takoj, ko boste prišli iz porodnišnice, vendar vi določite, kdaj je najustreznejši čas za obiske. Uživajte v nosečnosti in odmislite skrbi. Privoščite si lepotilno razvajanje, pojdite večkrat na sprehod v naravo, telovadite in uživajte uravnoteženo prehrano. V prvih nekaj tednih po otrokovem rojstvu naredite njegov odtis stopala in roke. V različnih otroških in spletnih trgovinah dobite materiale, ki so varni za otroka, ostanejo pa vam za lep spomin. Pripravite si nekaj kosil vnaprej in jih zamrznite, saj vam bodo izjemno prav prišla v prvih tednih po porodu. Za nosečnice je značilno gnezdenje. Želijo nabaviti vse pred prihodom novega družinskega člana, obenem pa ga želijo pripeljati v povsem čist dom. Če vam okrogel trebušček dopušča, se lotite temeljitega pospravljanja doma, za pomoč pa prosite partnerja ali mamo. Ko jeste, to počnite v miru. Ko pijete kavo ali čaj, uživajte v vsakem požirku. Med nosečnostjo boste veliko nakupovali za dojenčka, ampak vsaj en nakup opravite tudi zase. 'Pocartljajte' se z novo majico ali bluzo, privoščite si nove uhane ali čevlje. Obdarite sami sebe. Če sanjate o sladoledu, si ga tudi privoščite. Obiščite prijatelje, ki imajo otroke in se seznanite, kakšna je njihova rutina, od kar so postali starši. Poskušajte spati, kadarkoli vam telo sporoča, da potrebujete počitek. Nič hudega, če si kdaj pa kdaj privoščite dan, ko je na programu lenarjenje. Ostanite v pižami, preglejte najljubše nanizanke, preberite knjigo, klepetajte ure in ure po telefonu s prijateljicami … V knjigarnah, na spletu in v otroških trgovinah je bogata ponudba albumov za dojenčke, kateri so kot nekakšna spominska knjiga. V njej lahko beležite vse prelomne trenutke, dogodke, doživljaje … S partnerjem odidita na morje ali v hribe. Organizirajte zadnji izlet v dvoje, naslednji bo zagotovo z dojenčkom.
Zavedanje, ponižnost, potrpežljivost in predanost so štirje med seboj povezani elementi, ki v pripravi na porod ženskam pomagajo, da začnejo zaupati v svoje telo, pridobijo ustrezna znanja in samozavest. Ženska, ki se ne počuti varno ali zazna nevarnost, bo verjetno imela dolg in boleč porod. Zdravstveni delavci smo tisti, ki moramo ženskam v porodni sobi omogočiti, da se počutijo varno in nam zaupajo. Podpora in občutek varnosti naredita porod hitrejši. Strah in tesnoba pa ga upočasnjujeta in ga naredita bolj bolečega. Med porodom čustva in okolje vplivajo na izločanje hormonov, ki imajo velik vpliv na porod. Ženska, ki se ne počuti varno, bo izločala veliko adrenalina, porod bo zato počasen in boleč. Mišice se pod vplivom adrenalina skrčijo, vsa energija gre v naše okončine. Telo je prav tako bolj občutljivo na bolečine. Izločanje adrenalina nam pomaga, da se izognemo nevarnosti, in poskrbeti moramo, da se ga med porodom izloča čim manj. Ženska, ki se v okolju, kjer rojeva, počuti varno, bo izločala oksitocin in endorfine, s pomočjo katerih bo njen porod lepo napredoval. Mišice so pod vplivom teh hormonov sproščene, energija pa se pošilja k maternici, kar izločanje oksitocina še povečuje. Da v porodni sobi preprečimo izločanje adrenalina, moramo poskrbeti, da se ženska počuti varno, ljubljeno in zaščiteno, da ima občutek nadzora in ob sebi osebe, ki ji nudijo podporo. Omogočiti ji moramo tudi zasebnost.
Psihološke značilnosti v nosečnosti: Nosečnost je enkratno obdobje združitve dveh osebkov v eno. Za žensko, ki je prvič noseča, ne pomeni le nekega novega stanja ali situacije, ampak obdobje intenzivnega razvoja identitete ženske do matere. Vsaka nosečnost pomeni spremembe ne samo na emocionalnem ampak tudi na kognitivnem področju. Med nosečnostjo se pojavljajo spremembe v kognitivnem delovanju in čustvovanju zaradi spremenjenega hormonskega ravnovesja. Nosečnost lahko za žensko predstavlja stresno obdobje, predvsem v prvem trimesečju, ko je nosečnico strah, ali bo otrok zdrav, ali bo sposobna biti mama, in se pojavijo strahovi pred socialnimi zmožnostmi. Naslednje obdobje predstavlja obdobje pred porodom, zaradi strahu pred bolečino in možnimi zapleti poroda, in v tretjem trimesečju, ko se pojavi strah pred samim porodom. V času nosečnosti so pogoste mešane in labilne čustvene reakcije in stanja, ne pa le občutki sreče in zadovoljstva. Veliko žensk je strah, da plod ni normalen, skrbi jih, kakšen bo porod, in da so v nosečnost postale grde. Po eni strani žensko nosečnost osrečuje, še zlasti, če je nosečnost zaželena, po drugi jo obhajajo številni dvomi. Raznolikost občutkov je pri nosečnicah pogosta, vendar naj ne bi prevladal občutek strahu. Pogosta nerazpoloženost, pretirana zaskrbljenost in muhavost dajejo ženski občutek duševne napetosti. In če nosečnost doživlja kot krizo, potem pomeni porod vrhunec te krize.
Porod pomeni konec obdobja nosečnosti, v kateri je ženska doživljala, da sta z otrokom eno. Porod je lahko najlepša izkušnja ženske v življenju, če poteka brez zapletov in po pričakovanjih ženske. Je vrhunec nosečnosti in zelo nepredvidljiv dogodek. Med pripravami na porod vsaka nosečnica od svoje neposredne okolice sliši nešteto zgodb o porodu. Dobivajo podatke o dolgih in bolečih porodih, torej bojazen nosečnice pred bolečino temelji le na pripovedovanju. Čim več negativnih stvari je slišala o porodu, tem bolj bo čustveno nestabilna in strah bo nepremagan. Pomembno je, da kolikor najbolje se bo nosečnica telesno in duševno pripravila na porod, toliko bolje ga bo obvladala. Ženska lahko sama s svojo aktivnostjo obvlada strah in bolečino in le tako lahko po porodu naveže pravi stik in odnos z otrokom. V nosečnosti sta strah pred porodom in pred prirojenimi napakami ploda dokaj pogosta. Ti znani strahovi so podlaga za nastanek hujših duševnih stisk in motenj, posebej če so prisotni sprožilni dejavniki (npr. slabo socialno stanje, bolezni nosečnice ali ploda, smrt). Vse pogosteje pa se pojavlja strah pred stikom z zdravstveno službo. Vzrok je nezaupanje in strah pred neustreznim ravnanjem zdravstvene službe. Žensko je strah, da jo bodo v porodnišnici pohabili oz. jo zdravili in vodili proti njeni volji. Zato je pripravljenost nosečnice ključnega pomena in nosečnost je dovolj dolga, da se pripravi na sam porod. Tako bo imela nanj prijetne spomine, ki jih bo prenašala na svoje otroke. Strah pred porodom je strah pred neznanim in povzroča veliko negativnih občutkov v času nosečnosti, kar lahko vodi do poporodne depresije.
