Prihod novega družinskega člana prinaša obilo veselja, ljubezni in seveda vprašanj. Eno izmed najpogostejših in hkrati najbolj stresnih obdobij za mlade starše je prehod z izključnega dojenja ali hranjenja po steklenički na uvajanje goste hrane. To je velik mejnik v razvoju vašega otroka, saj ne gre le za prehranjevanje, temveč za odkrivanje novih okusov, tekstur in razvijanje motoričnih sposobnosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in številni pediatri priporočajo izključno dojenje prvih šest mesecev otrokovega življenja. Vendar pa novejše smernice dopuščajo uvajanje goste hrane že med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti, če dojenček kaže jasne znake pripravljenosti. Prezgodnje uvajanje (pred 4. mesecem) lahko obremeni dojenčkova prebavila in ledvice, medtem ko lahko prepozno uvajanje (po 6. mesecu) povzroči težave pri sprejemanju novih tekstur in okusov. Zato vam danes odgovarja Klavdija Kosič iz BOOBEEFOODEE na vprašanja, ki jih najbolj pogosto mame postavimo na različnih forumih, klepetalnicah.

Kdaj in kako pričeti z uvajanjem goste hrane?

Uvajanje goste hrane ni tekmovanje. Ni pomembno, ali sosedov otrok že je zrezke, medtem ko vaš šele okuša korenček. Vsak otrok ima svoj ritem. Pričnite z enim obrokom na dan, najbolje v dopoldanskem času, ko je otrok naspan in ne preveč lačen. Če je otrok sestradan, bo želel mleko, saj je to najhitrejši način za potešitev lakote. Prav tako je pomembno, da nova živila uvajate postopoma. Med novimi živili naj mine 2 do 3 dni, da lahko v primeru alergijske reakcije (izpuščaji, driska, bruhanje) točno veste, katero živilo je povzročilo težave.

Po dopolnjenem 17. tednu (ustreza dopolnjeni starosti 4 mesecev) je čas za uvajanje novih živil in goste hrane (dopolnilna prehrana). Uvajanje goste hrane pred to starostjo se odločno odsvetuje, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano. Pomembno je tudi, da z uvajanjem ne odlašamo predolgo. Pri vseh dojenčkih moramo pričeti z uvajanjem goste hrane do 26. tedna starosti. V prvih nekaj tednih začetka uvajanja goste hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane.

Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, okus naj bo nevtralen, da se ga bo otrok lažje navadil. Začetek uvajanja goste hrane je lahko stresen, saj je pomembno ujeti pravi čas - ne prepozno, ko je otrok že preveč lačen, ne prehitro, ko je še preveč sit. Sčasoma se bo čas med mlečnim obrokom in obrokom goste hrane daljšal.

Izbira prvega obroka: Zelenjava ali sadje?

Večina strokovnjakov svetuje, da začnete z zelenjavo in ne s sadjem. Zelenjava ima bolj nežen okus, ki otrokovega okusa ne bo preveč "razvadil". Če bi namreč najprej uvedli sladko sadje, bi lahko kasneje odklanjal zelenjavo, saj se mu bo zdela premalo okusna.

Priporočena prva zelenjava:

• Korenček: Naravna sladkost ga naredi prijaznega za prve okuševalce.
• Bučke: Blagega okusa in lahko prebavljive.
• Cvetača: Nežnega okusa, dobro prenesena s strani večine dojenčkov.
• Brokoli: Bogat z vitamini, vendar ga je treba dobro skuhati, da postane mehek.
• Buča (muškatna ali navadna): Naravno sladka in bogata z vitamini.
• Sladki krompir: Sladkast okus in bogat vir vitamina A.
• Koleraba: Blag okus in dobra tekstura.

Priporočeno prvo sadje:

• Jabolka: Bogata z vitamini in vlakninami, lahko prebavljiva.
• Hruške: Sladke in mehke, odličen vir vlaknin.
• Banane: Naravno sladke in kremaste, bogate s kalijem.

Pri uvajanju sadja bodite pozorni na agrume, kivi in jagode, saj so potencialni alergeni.

Kako pripraviti prvo kašico?

Sveže pripravljeno kašico lahko tudi zamrznete v manjših posodicah, vendar ne za dlje kot tri tedne. Pomembno je tudi, da v kašice ne dodajamo soli in sladkorja!

1. Korenčkova kašica: Korenček očistite, narežite na manjše kolobarje in ga skuhajte v vodi ali na sopari do mehkega. Kuhano zelenjavo pretlačite z vilico ali zmiksajte v blenderju. Če je kašica pregosta, jo lahko redčite z vodo, v kateri se je kuhal korenček, ali z materinim/nadomestnim mlekom.
2. Bučkina kašica: Bučko olupite, odstranite semena in jo narežite na kocke. Kuhajte v vodi ali na sopari do mehkega, nato pretlačite ali zmiksajte.
3. Zelenjavno-krompirjeva kašica: Skuhajte zelenjavo po izbiri (npr. korenček, bučka) skupaj s krompirjem. Ko sta zelenjava in krompir kuhana, ju pretlačite ali zmiksajte. Lahko dodate žličko repičnega ali sojinega olja za dodatek kakovostnih maščob.

Naprednejše uvajanje: Meso, žita in druga živila

Po tem, ko se dojenček navadi na nekaj vrst zelenjave in sadja, lahko postopoma uvajate ostala živila.

Kdaj uvajati meso?

Po dopolnjenem 6. mesecu starosti potrebuje dojenček dodatno energijo in hranila, vključno z železom. Meso je odličen vir železa, zato ga je priporočljivo uvesti v tem obdobju.

• Pusto belo meso: Piščančje, puranje meso je lahko prebavljivo.
• Rdeče meso: Govedina, jagnjetina, kunčje meso so prav tako primerni.
• Divjačina: Ni priporočljiva, saj lahko vsebuje ostanke onesnaževalcev okolja.

Meso mora biti dobro kuhano in sprva zelo drobno sesekljano ali zmiksano. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko.

Uvajanje žit in glutena

Žita so pomemben vir energije in vlaknin. Z uvajanjem žit lahko popestrite otrokove obroke.

• Brezglutenska žita: Riž, proso, ajda, kvinoja. Te lahko uvedete že med 6. in 7. mesecem.
• Glutenska žita: Pira, pšenica, ječmen, oves, rž. Te lahko uvedete med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je še dojen. Z uvajanjem glutena začnite postopno, priporoča se uvajanje večernega obroka z žitno-mlečno kašo. Lahko začnete z žlico kuskusa, vmešanega v zelenjavno kašo, nato pira itd.

Jajca in ribe

• Jajčni rumenjak: Lahko uvedete po 6. mesecu starosti, trdo kuhan.
• Jajčni beljak: Počakajte do po prvem letu starosti otroka.
• Ribe: Lahko po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos). Morske ribe so dobre izbire.

Mlečni izdelki in mleko

• Mlečni izdelki: Po 10. mesecu starosti lahko uvedete navadno skuto, navaden jogurt, navadno kislo mleko. Z mlečnimi izdelki začnite s fermentiranimi izdelki, kot so navadni jogurt, skuta ali kislo mleko. V majhnih količinah lahko kravje mleko uporabite za pripravo kašic že prej.
• Kravje mleko: Kot samostojen glavni napitek ga ponudite po prvem letu starosti. Pred tem vsebuje preveč beljakovin in premalo železa za dojenčka.

Ostala živila: Sladkor, sol, oreščki, med, gobe in tropsko sadje

• Sladkor: Ni ga potrebe dodajati. Otrok dobi dovolj sladkorja že z raznovrstno zelenjavo in sadjem. Lahko osladite kakšno kašico po 12. mesecu, ali pa če pripravite kakšen posladek za posebne priložnosti. Otroka lahko navajate na suho sadje, oreščke, sveže sadje za malico. Če že dodajate sladilo, izberite rjavi nerafinirani sladkor, med ali prečiščeni agavin sirup, vendar v zelo majhnih količinah in redko. Po 12. mesecu lahko ponudite več vrst sladkorjev, vendar vedno samo v majhnih količinah.
• Sol: Rahlo solite po 12. mesecu. Pred tem ni potrebe, saj že sama zelenjava in nekatero sadje vsebujeta dovolj soli za razvoj, prav tako se pa sol delno dobi iz zelišč. Po 12. mesecu rahlo solite s kakšno morsko soljo, naše piranske soline so prav super.
• Oreščki: Predstavljajo veliko nevarnost zadušitve. Oreščke vedno ponudite v mleti obliki ali kot maslo, vendar ne pred prvim letom starosti.
• Med: Po prvem letu starosti.
• Gobe: Strokovnjaki v otroški prehrani niso enotni. Nekateri pravijo, da lahko že prej, drugi kasneje. Načeloma se prebavljajo malo dlje in so znane kot bolj "težka" hrana, zato je morda bolje počakati po 12. mesecu.
• Tropsko sadje: Tudi tropsko sadje lahko dodate že v 7. ali 8. mesecu, ampak ga prej malo podušite in dodajte svežo banano ter zmiksajte.
• Šparglji: Šparglji so super v sezoni, ampak po 8. mesecu.

Posebnosti in nasveti pri uvajanju

Pitje tekočine

V prvih mesecih pokriva dojenček potrebe po tekočini zgolj s pitjem materinega mleka ali nadomestka zanj. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponuditi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z maternim mlekom ali mlečnim dodatkom). Tekočino dojenčku ponudite med ali po obroku.

Zavračanje hrane

Zavračanje novih živil je povsem normalno. Dojenček na ta način sporoča, da morda še ni zrel za prehod na gosto hrano. Če vaš dojenček ne mara nove zelenjave, je treba vztrajati in mu jo ponuditi na nevsiljiv način. Ponudimo mu jo vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Če jo ponudimo vsaj 8-krat, se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Največja napaka, ki jo delajo starši je, da po treh neuspešnih poskusih nudenja odnehajo.

Zamrzovanje kašic

Če menite, da nimate časa ali da je tako bolj priročno, lahko zelenjavne kašice tudi zamrznete. Pazite le pri ohlajanju kuhane zelenjave; v 20-ih minutah naj bo namreč ohlajena in takoj potem zamrznjena (ali hranjena v hladilniku).

Začimbe

Sadne in zelenjavne jedi lahko popestrite tudi z začimbami, ki bodo jedi naredile še slastnejše - k jabolku ali banani na primer odlično spada cimet, zelenjavne jedi pa popestrite s peteršiljem (vsebuje veliko vitamina C), timijanom, baziliko ali drugimi začimbami. Blage začimbe so dobrodošle! Dojenčkom lahko hrano obogatite s cimetom, vanilijo (pravo), baziliko, origanom, kumino ali blagim curryjem. S tem razvijate otrokovo paleto okusov.

Riževi, mandljevi, ovseni napitki

Riževi, mandljevi, ipd. napitki so dober nadomestek, le pretiravati ne smemo. Pozorni bodimo na oreškaste napitke, saj so oreščki alergen in jih uvajamo po 12. mesecu.

Ionizirana alkalna voda

Vso zelenjavo, meso in sadje operite z ionizirano alkalno vodo.

Prehranska priporočila po mesecih

4-6 mesecev:

• Glavni vir hranil je še vedno mleko (materino ali nadomestno).
• Začnite z enim obrokom goste hrane na dan, najbolje v dopoldanskem času.
• Uvajajte eno vrsto nizkoalergogene zelenjave ali sadja naenkrat, z 2-3 dnevnim presledkom.
• Priporočena prva živila: riž, korenček, bučke, cvetača, brokoli, jabolka, hruške, banane.
• Žita, ki ne vsebujejo glutena (riž).
• Beljenje in rdeče meso (piščančje, puranje, kunčje in telečje meso).
• Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti.

6-8 mesecev:

• Potrebe po hranilih se povečajo, zlasti po železu.
• Uvajanje glutena (pšenica, oves, ječmen, rž).
• Meso: pusto piščančje, puranje, teletina ali jagnjetina.
• Ribe: Bele ribe.
• Jajca: Rumenjak in beljak lahko uvedete že po 6. mesecu, vendar morata biti trdo kuhana.
• Začnite hrano manj miksati in jo raje pretlačite z vilicami.
• Dodajte zelenjavo kot so grah, špinača, koleraba, paradižnik, sladka koruza, čičerika, fižol, leča, zelje, bob.
• Sadje: marelice, mango, melona, breskev, nektarina, sliva.

8-10 mesecev:

• Obroki postajajo bolj strukturirani (zajtrk, kosilo, večerja).
• Dojenček se lahko že sam hrani s prsti.
• Uvedite fermentirane mlečne izdelke (jogurt, skuta, kislo mleko).
• Kruh: od 10. meseca dalje.

10-12 mesecev:

• Otrok naj bi že jedel precej raznoliko hrano.
• Tekstura hrane naj bo podobna hrani odraslih, le narezana na varne koščke.
• Otrok lahko je skoraj vse, kar je preostala družina, z nekaj izjemami (manj soli in sladkorja).
• Izogibajte se celim oreščkom (nevarnost zadušitve), dodanemu sladkorju, soli in kravjemu mleku kot samostojnemu napitku.
• Morski sadeži: po 1. letu starosti.

Zaključne misli

Hranjenje dojenčka je lahko zabavno in ustvarjalno, hkrati pa ti omogoča, da malčku ponudiš najrazličnejše okuse in hranilne snovi. Ključno je, da živila uvajaš postopoma, pri čemer pa spremljaš morebitne alergijske reakcije. Zavedajte se, da se vse stvari zgodijo ob pravem času. Otrok naj bi na začetku pojedel le žličko ali dve, saj se šele seznanja z novimi okusi in teksturo hrane. Jedi torej količinsko uvajamo počasi, prav tako moramo biti zmerni pri uvajanju novih vrst hrane. Tudi če se vam bo zdelo, da neka jed malčku ni všeč, ne pomeni, da mu je ne ponujajte več. Vztrajnost je ključna. Vzdušje pri mizi naj bo sproščeno in pozitivno. Ugasnite televizijo, odložite telefone in se posvetite hrani ter drug drugemu. Dovolite otroku, da raziskuje hrano z rokami, da se umaže in da spozna teksturo hrane, ne le okusa. Packanje je del učenja. Z uvajanjem goste hrane se blato spremeni in postane trše. Poskrbite, da otrok pije dovolj vode. V prehrano vključite živila, ki pospešujejo prebavo, kot so hruške, slive, breskve in bučke. Izogibajte se prevelikim količinam korenčka in banane, če opazite težave. Na koncu, ne pozabite na potrpežljivost in zaupanje v svoj materinski čut.

tags: #kaksno #buco #ponuditi #dojencku

• Ključen pregled v prvem trimesečju
• Razumevanje nosečniške sladkorne bolezni
• Okrevanje po porodu
• Skrb za telo in duha po materinstvu
• Stilne majice za nosečnice, ki pričakujejo dvojčka