Nezaželena nosečnost je dogodek v življenju ženske, ki pride kot presenečenje ter jo ujame nepripravljeno. V nekaterih okoliščinah je odločitev o prekinitvi nosečnosti lažja. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti (UPN) dovoljena na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Pomembno je, da ste se za UPN odločili sami, zavestno in da ste prepričani, da je to najboljša odločitev v danih okoliščinah. V pomoč vam bo podpora partnerja ali dobre prijateljice/prijatelja. Za lažjo odločitev vam mora biti na voljo dovolj informacij o posegu.
Metode prekinitve nosečnosti
Če ste se za umetno prekinitev nosečnosti že odločili, sta vam na voljo dva načina prekinitve: prekinitev nosečnosti z zdravili in kirurška prekinitev nosečnosti. Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni nujno boljši od drugega, razlikujeta pa se v postopku izvedbe.
Prekinitev nosečnosti z zdravili (medikamentozni splav)
Ta metoda se v zgodnjem obdobju nosečnosti (do 12. tedna) lahko izvede s kombinacijo abortivnih tabletk. Ženska na kliniki zaužije tableto mifepristona (Mifepryston, Mifegyne, 200 mg) in nato odide domov. Po zaužitju se lahko pojavijo krči, podobni ali močnejši od menstrualnih, bolečina v medenici, slabost in bruhanje, glavobol, blaga krvavitev. Redko se zgodi, da ženska že po prvi tableti močno zakrvavi doma, v tem primeru se mora takoj zglasiti na kliniki.
Ko se ženska vrne na kliniko po 1 ali 2 dneh, mora biti tešča. Največkrat se zdravilo misoprostol vstavi v nožnico, lahko pa se ga tudi zaužije ali raztopi v ustih (bukalna aplikacija). Ženska nato 3-4 ure leži in v tem času se pojavijo krči maternice in močnejša krvavitev (v 70% primerov). Če v tem času ne pride do krvavitve, ženska prejme dodatne tabletke in ostane na oddelku še nekaj ur. Približno 25% žensk močneje zakrvavi doma ali po odpustu. V primeru, da je pri ženski znana alergija na zdravila, hujša oblika astme, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in druga redka obolenja, je potrebna skrajna previdnost pri uporabi teh zdravil, zato je vedno potreben temeljit pogovor z zdravnikom ali ginekologom pred izvedbo. Če le-ta ugotovi, da ženska ni primerna kandidatka za prekinitev nosečnosti s tabletkami, ji bo svetoval kirurški splav.
Mifepriston je zdravilo, ki zavre delovanje progesterona, hormona, ki je nujno potreben za vzdrževanje in razvoj nosečnosti. Drugo zdravilo - prostaglandin misoprostol, ki ga apliciramo čez dva dni, pa povzroči krčenje maternice in izločitev nosečnostnega tkiva iz nje. Z zaužitjem teh zdravil v nosečnosti pride do umetne prekinitve nosečnosti v 98%. Po prekinitvi nosečnosti je potrebna ultrazvočna kontrola čez 2-3 tedne pri izbranem ginekologu. Ob neuspešni prekinitvi nosečnosti z zdravili je potrebno prekinitev dokončati s kirurško metodo.
Pri tej metodi lahko pričakujete blago slabost z bruhanjem, zmeren glavobol ter menstrualnim krčem podobne bolečine v spodnjem delu trebuha ob hkratni blagi krvavitvi iz nožnice ali brez nje. Zjutraj pridete tešči in ostanete na ginekološkem oddelku nekaj ur. V nožnico dobite 4 vaginalete, 3-4 ure ležite in v tem času 70% žensk zakrvavi iz nožnice s sočasnimi krči maternice, ki so po jakosti bolečine podobni močnejšim menstrualnim krčem. To pomeni, da je splav v teku. Bolečine po potrebi ublažimo z analgetiki. Če do krvavitve ni prišlo, dobite dodatne tabletke, ki jih raztopite v ustih, zato lahko ostanete na oddelku nekaj ur dlje. Ostalih 25% žensk močneje zakrvavi nekaj ur po odpustu (šele doma). V 3-5% je ta postopek prekinitve nosečnosti neuspešen, kar pa se lahko pokaže šele po odhodu domov. Po odhodu domov svetujemo nekaj dni (3-5) bolniškega staleža. Prve dni je lahko prisotna menstruaciji podobna krvavitev, nato pa še nekaj dni rjavega izcedka. V primeru uspešne prekinitve nosečnosti z zdravili, naslednji kontrolni pregled pri izbranem ginekologu opravite 14 dni kasneje.
Kirurška prekinitev nosečnosti
Kirurški splav ali instrumentalna prekinitev nosečnosti je metoda, ki se opravi v operacijski sobi v splošni anesteziji (zdravila dobite v žilo). Za poseg morate biti tešči (nič zaužite hrane in tekočine vsaj 6 ur). Operater med posegom razširi maternični vrat in v maternico vstavi kovinsko cevko, s katero izsesa nosečnostno tkivo. Poseg traja približno 15 minut. Med posegom ne čutite bolečine. Možni zapleti operativnega posega so redki (poškodba maternice in materničnega vratu, infekcija). Krvavitev po posegu je ponavadi manjša od običajne menstruacije in lahko traja še do 7 dni. Bolečina po posegu je ponavadi zelo blaga. Priporočamo kontrolo pri izbranem ginekologu čez 2-3 tedne.
Najpogosteje uporabljena in preizkušeno učinkovita kirurška metoda prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete (kirurški instrument). Ta metoda je primerna predvsem za ženske, ki so že rodile in tudi za doječe matere. Je kratkotrajen poseg (nekaj minut) in malo boleč - opravimo ga v splošni anesteziji (zjutraj pridete tešči). V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije, pri kateri pa za izvedbo ni potrebna splošna anestezija.
Kljub temu, da je kirurški poseg varen, ima kot vsak kirurški poseg določena tveganja in svoje zaplete, med njimi najpogosteje: poškodba maternice ali njeno predrtje, obilnejša krvavitev iz maternice, vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice, neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti, zapleti zaradi anestezije (alergijske reakcije ali poslabšanje druge že obstoječe bolezni). V takšnem primeru vas zadržimo v bolnišnici dlje časa, ukrepamo glede na zaplet in poskrbimo za vašo varnost, za kar je praviloma potrebna dodatna terapija (antibiotiki, analgetiki, drugi obsežnejši operativni posegi itd.). Če med posegom ni prišlo do zapletov, lahko bolnišnico zapustite v nekaj urah, priporočljivo je v spremstvu svojcev ali partnerja.
Po posegu se odsvetuje spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje namesto kopanja. Krvavitev po posegu je po navadi šibkejša od običajne menstruacije in lahko traja še do sedem dni. Bolečina po posegu je večinoma zelo blaga. Ob bolečini lahko vzamete sredstva za lajšanje bolečin (npr. Lekadol, Panadol). Priporočljiva je kontrola pri izbrani ginekologinji čez dva do tri tedne. V sicer redkih primerih, da umetna prekinitev nosečnosti ni bila uspešna, je potreben ponoven kirurški poseg (abrazija).
Postopek in odločanje
V primeru, da ugotovite, da ste noseči, nosečnost pa je neželena, se najprej naročite na pregled pri izbrani ginekologinji. V kolikor niste opredeljeni pri izbrani ginekologinji, se oglasite v najbližji ginekološki ambulanti in se posvetujte z zdravstvenim osebjem. Ginekologinja se bo z vami pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine (če je še nimate) in po potrebi dodatne teste ter vam dala informacije, kako bo postopek potekal. Z napotnico se nato naročite na postopek v katerikoli regijski bolnišnici.
Če gre za nosečnost do dopolnjenega 10. tedna, šteto od prvega dne zadnje menstruacije, se postopek prekinitve nosečnosti opravi na željo nosečnice. V kolikor gre za nosečnost, ki traja več kot 10 tednov, pa se morate najprej zglasiti na Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje, ki se redno sestaja v vseh regijskih bolnišnicah v Sloveniji. Komisijo sestavljajo socialni delavec, ginekolog in internist. Komisija odloča na osnovi medicinskih in socialnih razlogov, ki jih navede ženska v svoji prošnji. V primeru, da obstaja za to medicinsko ali socialno utemeljen razlog, se splav lahko opravi. Posilstvo je na primer razlog, ki ga komisija vsekakor upošteva.
Dolgoročna zaščita in prihodnost
Po prekinitvi nosečnosti je ključnega pomena pogovor z osebnim ginekologom glede kontracepcije in načrtovanja prihodnjih nosečnosti. Živimo v času, ko mladi težko najdejo službo, podjetja pa drvijo v stečaj. Ne glede na to, je pomembno, da pari odgovorno načrtujejo svojo prihodnost.
Obstaja več metod kontracepcije, ki lahko pomagajo preprečiti nezaželeno nosečnost:
- Pregradna kontracepcija: Fizično preprečuje stik spermijev z jajčecem (kondom, diafragma). Kondom je zelo tanka gumijasta prevleka, ki prekrije penis v erekciji. Obstajajo kondomi iz lateksa, poliuretana in naravnih tkiv. Ženski kondom je tanko prekrivalo iz poliuretana, ki se vstavi v nožnico. Diafragma je gumijasta opna, ki jo uporabljaš v kombinaciji s spermicidom.
- Hormonska kontracepcija: Vpliva na hormonski cikel ženske in preprečuje ovulacijo (kontracepcijske tabletke, vaginalni obroček, kontracepcijski obliž, hormonske injekcije). Kontracepcijska tabletka deluje na podlagi hormonov in prepreči ovulacijo. Vaginalni obroček je majhen, upogljiv obroček, ki se vstavi v vagino. Kožni obliž je lepljiv obliž, ki se menja enkrat na teden. Hormonske injekcije vsebujejo ženske spolne hormone, ki začasno preprečijo sproščanje jajčeca.
- Maternični vložki: Lahko so hormonski ali nehormonski in jih v maternico vstavi ginekologinja. Maternični vložek s hormonom deluje tako, da sprošča hormon neposredno v maternico. Maternični vložek z bakrom zavira gibljivost semenčic in povzroči vnetje.
- Urgentna ali nujna kontracepcija: Posebna oblika kontracepcije za uporabo po nezaščitenem spolnem odnosu (jutranja tabletka). Jutranja tabletka je namenjena izjemnim priložnostim in se ne sme uporabljati pogosto kot način kontracepcije.
- Nepovratna kontracepcija (sterilizacija): Sterilizacija ženske ali moškega je nepovratna metoda kontracepcije. Pri moških gre za prekinitev semenovoda (vazektomija), pri ženskah pa za prekinitev jajcevodov.
Ne glede na vrsto kontracepcije, ki jo izbereš, je uporaba kondomov ali ženskih kondomov, vsakič ko imaš spolne odnose, najboljši način za zmanjševanje tveganja za spolno prenosljive okužbe (SPO). Prav tako ti uporaba kondomov skupaj z drugimi metodami kontracepcije zagotavlja dodatno zaščito pred nosečnostjo.
Priporočamo, da se na kontrolnem pregledu pri osebnem ginekologu čez 2-3 tedne posvetujete glede kontracepcije in kasnejših nosečnosti. Zapleti po umetni prekinitvi zgodnje nosečnosti so redki, vendar možni. Zato ob sumu, da imate možne zaplete, o tem obvestite ginekologa.
Družbeni in etični vidiki
Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, ki so ga poznali že stari Egipčani in Rimljani, kljub temu pa še vedno velja za tematiko, ki deli sodobno družbo. Število splavov v Sloveniji že vrsto let pada, kar je najverjetneje tudi posledica dobrega osveščanja javnosti o sodobnih metodah zaščite. Splav v Sloveniji še vedno velja za tabu temo, vendar se, tako kot se postopoma odpirajo pogovori na drugih intimnih področjih, pričakuje, da se bodo tudi na temo splava. Nihče ne želi javno izpostavljati svojih težav, predvsem v primeru, ko pričakuje obsojanje v javnosti ali med bližnjimi. V javnosti o splavu največkrat govorijo zdravstveni delavci z namenom izobraževanja tako žensk kot moških.
V Sloveniji je splav od januarja leta 1951 legaliziran z Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo ploda in je dosegljiv vsem ženskam v zakonsko določenih okvirjih. Zato ni nobene potrebe, da bi se ženske izpostavljale tveganju ob zapletih in morebitni smrti v primeru nestrokovnega posega. Mladostnice večinoma niso neodgovorne. O kontracepciji se veliko govori in piše, dostopni so podatki v revijah, na spletu, v šolah. Pogovarjajo se z vrstniki in s starši. Razlogi, zaradi katerih se ženske odločajo za splav, so različni. Vsem pa je skupno to, da se jim zdi ta rešitev edina možna. Ženska, ki se odloči za splav, je vselej v stiski in ne ve, kje poiskati ustrezne informacije.
Mladostnice najpogosteje sprejmejo odločitev, ker želijo prej opraviti šolanje, se osamosvojiti. Večinoma so odgovorne in poskrbijo za učinkovito zaščito. Nekatere odrasle ženske, ki že imajo družino, ne želijo imeti še enega otroka. Nekaj jih je bilo tudi takšnih, ki so si otroka želele, vendar so se zaradi partnerjevega pritiska odločile za splav. Spet druge dobijo dolgo pričakovano službo, ki je noseče ne bi mogle obdržati. Zanosijo lahko tudi doječe matere, ki ne uporabljajo zaščite, saj dojenje ni kontracepcija.
Partner v odnosu igra pomembno vlogo pri načrtovanju prihodnosti. Pri načrtovanju družine morata enakopravno sodelovati oba partnerja. Če ne želita več otrok, je odgovornost obeh, da imata kot par ustrezno zaščito. V večini primerov to nalogo prevzame ženska. Težava nastopi, ko gre za nenačrtovano nosečnost. Ta je včasih posledica neučinkovitosti zaščite, večinoma pa gre za pomanjkanje le-te. Moje mnenje je, da se morata oba partnerja pogovoriti in skupaj dogovoriti, kako naprej v primeru nenačrtovane nosečnosti. Če se njune želje razhajajo in nista pripravljena popustiti, vsekakor prevlada odločitev ženske, saj je ona nosilka nosečnosti in se sama odloča o svojem telesu in posegih na njem. Nihče ne more doseči, da plod splavi ali obdrži, če ona tega noče.
Z Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo ploda, ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ 4/52, dne 11. 1. 1952, je bil splav legaliziran. To pomeni, da je na zahtevo ženske, ne glede na vzroke, do zaključenega 10. tedna nosečnosti (10 tednov 0 dni), splav dovoljen. Po tem (od 10 tednov in 1 dneva dalje) mora nosečnica podati zahtevo za prekinitev nosečnosti na Komisijo prve stopnje. Višina nosečnosti, do katere je splav še možno narediti varno, brez večjega tveganja za zaplete, je arbitrarno postavljena. Višja kot je nosečnost, večje je tveganje.
tags: #katere #vlozke #uporabljate #po #splavu