Po rojstvu so mame pogosto zaskrbljene in se sprašujejo, ali njihov dojenček dobiva dovolj hrane. Najboljši pokazatelj je primerno pridobivanje na teži. Če je dojenček hranjen po steklenički, je merjenje količine popitega mleka enostavnejše kot pri dojenju. Vendar pa se potrebe dojenčka, še posebej nedonošenčka, ne morejo vedno zgolj zmanjšati na količino popitega mleka. Sestava materinega mleka, njegova biorazpoložljivost in številni bioaktivni elementi imajo neprecenljiv pomen za zdrav razvoj, rast in imunsko odpornost, še posebej pri prezgodaj rojenih otrocih.
Količina mleka za donošene novorojenčke in dojenčke
Novorojenček, ki je hranjen po steklenički, bo v prvem mesecu pri vsakem obroku popil 60-90 ml mleka. Obrok bo v prvih tednih zahteval vsake tri do štiri ure. V začetku je novorojenčka najbolje hraniti na zahtevo, in sicer, ko joka zaradi lakote. Dojeni dojenčki večinoma pri posameznem obroku popijejo manjšo količino mleka, zato se hranijo pogosteje. Nekateri dojenčki v prvem mesecu spijo skupaj več kot 4 ure in spuščajo obroke. Če slabše pridobivajo na teži, jih je treba za hranjenje buditi. Konec prvega meseca bo dojenček pri posameznem obroku popil že 120 ml mleka s precej nepredvidljivim ritmom hranjenja. Pri 6 mesecih bo dojenček pri posameznem obroku popil med 180 in 240 ml mleka, približno na 5 ur (odvisno od uživanja goste hrane).
Obstajajo okvire velikosti obrokov:
- 1. mesec: 90-120 ml
- 2. mesec: 120-150 ml
- 3. mesec: 150-180 mlIn tako naprej - z vsakim mesecem se količina popitega mleka pri posameznem obroku poveča za 30 ml, dokler količina ne doseže 210-240 ml.
Količina mleka (materinega ali nadomestnega), ki ga dojenček potrebuje, je odvisna od dojenčkove telesne teže. Formula, ki se uporablja za izračun potrebne količine mleka, je teža dojenčka, deljena z 0,7 in pomnožena s 100.Primer za 4,5 kg težkega dojenčka: 4,5 kg / 0,7 x 100 = 643 ml.
Med 2. in 4. mesecem, ko dojenčki dosežejo 5 kg telesne teže, večinoma ne potrebujejo več nočnega obroka. To predvsem velja za dojenčke, ki so hranjeni po steklenički. Seveda tudi tu med dojenčki obstajajo razlike. Nekateri že zelo kmalu prespijo celo noč, drugi ne.
Dojenček bo najbolje sam uravnaval potrebo po hrani in namesto, da se strogo držite tabel in fiksnih količin, ga raje opazujte in se mu prilagajajte. Če med hranjenjem postane nemiren, se začne obračati stran in z jezičkom izrivati cucelj, potem to verjetno pomeni, da hrane ne želi več. Če je dojenček pri obroku pojedel vse in nadaljuje s sesanjem prazne stekleničke, potem to verjetno pomeni, da je še lačen, čeprav nekateri dojenčki po obroku želijo le sesati dudo.
Če vas kljub temu skrbi, ker vaš dojenček vedno želi občutno večjo ali manjšo količino hrane, se posvetujte z izbranim pediatrom.
Posebne potrebe nedonošenčkov: Vloga materinega mleka
Nedonošenčki predstavljajo posebno skupino dojenčkov z izjemno raznolikimi potrebami glede hranil in imunološke zaščite. Njihov razvoj je bil prekinjen s prezgodnjim rojstvom, kar pomeni, da njihovi organi in organski sistemi še niso povsem zreli. Dozorevati morajo medtem, ko se učijo ključnih veščin, kot so sesanje, požiranje in dihanje. Da bi bila prekinitev v razvoju čim manjša, morajo biti hranila naravna in vsestranska, kar zagotavlja le materino mleko.
Materino mleko je zaradi dokazanih prednosti za zdravje prepoznano kot primerno hranilo za vse otroke, še posebej pa za nedonošenčke. Žensko mleko mater, ki so prezgodaj rodile, ima več beljakovin in večjo vsebnost mnogih bioaktivnih molekul v primerjavi z mlekom mater, ki so rodile ob roku. Materino mleko izboljša rast in nevrološki razvoj ter zmanjšuje tveganje za nastanek nekrotizirajočega enterokolitisa (NEC) in pozne sepse. Zaradi tega mora biti prva hrana nedonošenih otrok.
Specifične prednosti materinega mleka za nedonošenčke
Kolostrum ima pomembno vlogo pri hitri prilagoditvi na zunajmaternično življenje. Vsebuje ogromne količine imunoloških beljakovin, ki otroka ščitijo pred okužbo. Rastni dejavniki in hormoni ojačajo steno črevesja, da ni prepustna za patogene klice. S koristnimi bakterijami olajša razvoj primernega mikrobioma. Zaradi blagega odvajalnega učinka zmanjšuje resnost zlatenice pri nedonošenčku.
V mlezivu so dokazali višje koncentracije sekretornih protiteles IgA, laktoferina, mucina, živih celic, lizocima, interlevkina-10, trombocite aktivirajočega faktorja (PAF), acetilhidrolaze, dokozaheksanojske kisline (DHA) in arahidonske kisline (ARA) ter številnih protivnetnih snovi. Njihova koncentracija se s povečevanjem nosečnostne starosti zmanjšuje. Bakterijska, biokemijska in imunološka sestava mleziva in zrelega mleka mater izjemno nezrelih otrok je zanje posebej koristna. Bioaktivne molekule v ženskem mleku (ŽML) so pomembne sestavine prirojenega imunskega sistema.
Prebavljivost in razvoj prebavil
Požiranje in premikanje požiralnika sta opazna že pri 11-tedenskem plodu. Sesanje opazujejo pri plodu od 18. do 24. tedna. Laktaza in črevesni encimi so prisotni v 24. tednu, lipaza pa v 26. tednu. Požiralni refleks je prisoten pri 26. do 27. tednu, iskalni okoli 32. tedna. Usklajevanje sesanja, požiranja in dihanja vidimo med 32. in 35. tednom. Nekateri 28 tednov stari nedonošenčki znajo polizati izbrizgano materino mleko z dojke, med 32. in 34. tednom so lahko občasno učinkovito podojeni, od 35. tedna pa so se sposobni zadovoljivo prehraniti na dojki.
Sestava materinega mleka se spreminja, da zadosti potrebam razvijajočega se otroka. Sprva potrebuje otrokovo črevo več hitro prebavljivih hranil. Materino mleko je najboljša izbira za hranjenje nedonošenčka, naslednji možnosti sta mleko druge matere in prilagojeno mleko za nedonošenčke, druge vrste mleka pa so manj primerne. Prednosti hranjenja s prematurnim mlekom so številne: dosežemo boljše prebavljanje in presnavljanje, hitreje vzpostavimo delovanje prebavil. Aminokisline in maščobne kisline v mleku pospešijo dozorevanje črevesja, obremenitev s solmi je manjša. Praznjenje želodčka je dvakrat hitrejše pri otroku hranjenim z materinim mlekom (MML). V mleku so prisotni aktivni encimi in faktorji razvoja, ki pomagajo pri prebavi v nezrelem črevesju.
Zmanjšano tveganje za okužbe in izboljšano preživetje
Manjša je možnost za nastanek okužbe - kratkoročno in dolgoročno. Številne raziskave so dokazale boljše preživetje nedonošenčkov, ki so bili hranjeni z materinim ali ženskim mlekom. NEC in sepsa se redkeje pojavljata pri otrocih, ki so izključno hranjeni z ženskim mlekom. Mehanizem, s katerim MML zaščiti nedonošenčka pred nastankom NEC, je multifaktorski. Zaščita je odvisna od doze. Vsakih 10 ml/kg/d zmanjša možnost za 5 %. Tveganje in pojavnost sepse je ob hranjenju z ženskim mlekom nižja pri otrocih z ekstremno nizko in zelo nizko porodno težo.
Vpliv na rast in razvoj
Pridobivanje teže ne gre na račun vode in maščobe, ampak tudi kosti in drugih tkiv. Toaleta ustne votline z 0,1 ml svežega kolostruma na 4-5 ur povzroči značilno višjo težo pri ekstremno nezrelih nedonošenčkih, ko dosežejo starost 36 tednov. Podobno so ugotavljali boljšo rast otrok, ki so dobivali sveže materino mleko, v primerjavi s tistimi, ki so bili hranjeni z doniranim mlekom.
Kenguru način nege izboljša rast in motorični ter intelektualni razvoj tudi najmanjših nedonošenčkov. Rast je povečana glede teže, dolžine, obsega glave, prsnega koša in nadlahti. Tesen stik z materjo in sorodniki dobro vpliva ne samo na sožitje, ampak tudi na zorenje, rast in razvoj otroka. Kadar je le mogoče, je treba staršem omogočiti čustven in kožni stik ter negovanje otroka. S »kenguru« načinom nege lahko pričnemo, ko je otrok stabilen, četudi je intubiran. Otrok in eden od staršev ga izvajata s kožnim stikom. Prednosti “kengurujčkanja” za otroka so: stabilno delovanje srca, enakomernejše dihanje (za 75 % manj apnoičnih pavz), boljša preskrba s kisikom, stabilnejša telesna temperatura, daljša obdobja spanja, boljše pridobivanje teže, manjša izguba kalorij, hitrejši razvoj možganov, manj nehotnih zgibkov, manj joka, daljša obdobja budnosti, uspešnejše in dolgotrajnejše dojenje, zgodnejši odpust iz porodnišnice.
Search continues for runaway kangaroo in Necedah
Boljši psihomotorni in nevrološki razvoj
Žensko mleko vsebuje predhodnike n-3 in n-6 dolgoverižnih polinenasičenih maščobnih kislin, zlasti dokozaheksanojsko in arahidonsko kislino, ki imata pomembno vlogo pri gradnji živčevja. Za nedonošenčke pomeni veliko prednost, če so hranjeni z MML. Raziskave so pokazale boljši razvoj možganov, vida in kognitivnih funkcij. Količina zaužitega MML je pomemben napovednik kognitivnega razvoja.
Optimalno se razvija vid. Poleg omenjenih maščobnih kislin pripisujejo boljši razvoj vida tudi antioksidantnim lastnostim ŽML, beta-karotenu, tavrinu in vitaminu E. Retinopatija nedonošenčka je 2,3-krat pogostejša pri otrocih hranjenih z umetnimi vrstami mleka.
Hranjenje nedonošenčka: Dojenje ali steklenička?
Ni znanstvenih dokazov, da bi nedonošenčki bolje uspevali, če so hranjeni po steklenički. Do nedavna je bilo široko sprejeto mišljenje, da se nedonošenček manj utrudi, če pije iz stekleničke. Zato se ni začel dojiti, dokler ni popil celotnega obroka po steklenički. Takega otroka je bilo težje navaditi na dojenje, tudi mati ni bila motivirana za izčrpavanje mleka in vzdrževanje laktacije.
Za nedonošenčka je zgodnje dojenje manj stresno kot hranjenje po steklenički: manj je izpostavljen pomanjkanju kisika, apnei, bradikardiji, ohlajanju in neenakomernem dihanju. Ni pravila, kdaj je otrok sposoben za dojenje. Tradicionalno naj bi imel določeno težo in starost, vendar za to ni znanstvenih dokazov. Kožni stik stabilizira otroka. Tudi zelo nezreli otroci na umetni ventilaciji so primerni za dojenje. Če je otrok stabilen, ga ni treba omejevati. Večina raziskav kaže, da dojeni bolje pridobivajo težo in so prej odpuščeni iz porodnišnice.
Z nežno masažo dojk si pomaga izbrizgati tudi zadnje mleko. Otroka hranimo s svežim mlekom, ki je lahko v hladilniku do 48 ur. Lahko ga globoko zmrznemo za 3 mesece, odtaljeno je uporabno 24 ur.
Zgodnje pristavljanje in prehod na polno dojenje
S pristavljanjem začnemo, ko otrok kaže znake, da bi sesal. Nedonošenček pri tem potrebuje dodatno oporo glave in trupa. Mati prime z eno roko otrokovo glavo ali uporabi prijem plesalčeve roke, da podpira hkrati še čeljusti. Lahko uporabi prijem ragbi žoge. Otrok v začetku s težavo dovolj odpre usta in zagrabi bradavico. Uporabi prehodno sesanje. Pristavljamo ga na 2-3 ure in ga kombinirano hranimo.
Vnos mleka nadzorujemo na več načinov: nadzorovanje teže dnevno ali ob podojih, opazovanje dojenja, začasna uporaba pripomočkov za dojenje (suplementer, nastavki). Otrok je postopno vedno uspešneje dojen in okoli časa donošenosti je večina otrok lahko polno dojena. Sam pokaže kdaj se želi dojiti in pri dojenju na zahtevo pridobiva težo ter ima dovolj mokrih plenic. Otrok naj zaključi dojenje na eni dojki preden mu mati ponudi drugo. Vmes morda spi. V dnevu se doji vsaj 8-krat, vmes ima eno dolgo spanje - do 5 ur. Mati, ki doji nedonošenčka še po odpustu, potrebuje nasvete svetovalca za laktacijo.
Izzivi mater nedonošenčkov: Podpora in izobraževanje
Matere nedonošencev se srečujejo s številnimi ovirami in težavami, kar privede do tega, da so nedonošenčki manj pogosto dojeni kakor donošeni otroci. Mnogi ljudje so prepričani, da je umetno mleko vsaj tako dobro kot žensko mleko, če ne boljše. Razvoj ploda je strogo programiran in je lahko prekinjen, če plod ne prejme ob pravem času določenih substanc od matere. Če je otrok rojen prezgodaj, je program razvoja nasilno prekinjen.
Poročila kažejo, da se v Sloveniji prezgodaj rodi letno okoli 7% otrok. Prav tako ugotavljajo, da so ti otroci veliko manj dojeni v primerjavi z otroki, ki so rojeni ob roku. Stanje v Sloveniji na področju oskrbe nedonošenčkov in bolnih otrok je različno, nekateri oddelki dajejo več možnosti sobivanju in vključevanju matere in družine v oskrbo nedonošenčka, drugi manj. Še vedno je precej razširjena uporaba mlečnih formul preko stekleničk s cucljem, veliko manj se uporabljajo alternativne aplikacije mleka, ki dokazano ne ovirajo kasnejšega dojenja v takšni meri, kot hranjenje s stekleničko s cucljem.
Večina nedonošenčkov, ko so sposobni sesanja, je še vedno hranjenih najprej po steklenički s cucljem. Približno polovica vprašanih mamic ne navaja, da bi jih poučili o pomenu dojenja oziroma hranjenja z izčrpanim mlekom za nedonošenčka. Če so jim pokazali črpanje, je bilo to črpanje z električno ali ročno črpalko. Ročnega izbrizgavanja jih načeloma niso učili, čeprav je z ročnim izbrizgavanjem mleka možno dlje vzdrževati proizvodnjo mleka, poleg tega pa je ročno izbrizgano mleko bogatejše z maščobami.
Povprečna ocena podpore in spodbude, ki so jo mame prejele s strani osebja, naj otroka hranijo s svojim mlekom, je zelo dobra. Vendar pa je podpore za dojenje nedonošenčkov vse premalo! Oskrba bi morala biti bolj usmerjena v družino in v konkretno situacijo, v kateri sta mama in prezgodaj rojen ali bolan novorojenček neločljivo povezana. Zato sta SZO in UNICEF razširili pobudo NPP (novorojencu prijazna porodnišnica) na neonatalne oddelke s pobudo DPNO (dojenju prijazni neonatalni oddelki) z razširitvijo Desetih korakov za uspešno dojenje, ki upoštevajo specifike nedonošenčkov in njihovih družin.
Večina mater je naklonjena hranjenju njihovih otrok z MML in so si pripravljene črpati svoje mleko, ko izvejo za prednosti MML. Ker se mnogi nedonošenčki ne morejo takoj dojiti, potrebujejo matere dodatna navodila, kako začeti in vzdrževati laktacijo ter nadaljevati z dojenjem.
Primer iz prakse: Skrbi glede količine mleka
Anja je rodila sinčka v 36. tednu, težkega 2840g in velikega 48cm. Kljub zadovoljivemu pridobivanju teže so jo v prvih 2 tednih opozarjali, da pridobiva premalo. Ker je bil zlateničen, je večino časa prespal in ga z dojenjem ni mogla nahraniti. Kljub črpanju mleka ga je kmalu večinoma izgubila, zato je začela dodajati Aptamil 0, kasneje pa Aptamil 1. Sinček je postal živahnejši in je popil celoten obrok + dojenje. Po nasvetu patronažne sestre so prišli do količine 140 ml Aptamila + dojenje. Včasih popije vse, včasih samo 80 ml. Zelo se je zredil, postal je opazno debelejši. Zdravnica ji je svetovala, naj mu ne odrekajo hrane. Sinček je imel že krepko čez 4 kg, bližal se je 5 kg, dolg je bil 57 cm. Nastale so tudi težave s prebavo, saj je odvajal blato 1 do 2x vsak drugi dan, blato pa je bilo redko. Anja je menila, da se preveč redi in si je želela, da bi bil zdrav in sit. Začela je uvajati urnik in redno zapisovati količino popitega mleka.
Dr. Lilijana Kornhauser Cerar ji je pojasnila, da so "požeruščki" lahko vir velikih stisk, saj njihov jok težko preslišimo. Pogosto se znajdejo v "začaranem krogu" - črviči jih, se tolažijo s pitjem mleka, še več jokajo, se potolažijo z večjim obrokom, želodček postaja vse "prostornejši", kilogrami pa gredo v višave. Če gre za dojenega otroka, hitro pridobivanje teže ni problematično. Pri "zalivančkih" pa so bolj strogi. Po Anjinem opisu pa pridobivanje teže ni pretirano, še posebej glede na izmerjeno dolžino in zadovoljstvo pediatrinje z rastjo in razvojem. Odvajanje vsak drugi dan pri dojenčkih, hranjenih s "formulo", je povsem normalno. Priporočila je vodenje prehranskega urnika, pri čemer naj upošteva, da se količina popitega mleka močno spreminja, dnevni vnos mleka pa je okrog 140-160 ml/kg, torej pri Anjini sinčku okrog 650-700 ml na dan razdeljeno v 5-7 obrokov. Glede formul je pojasnila, da tiste z oznako 0, Pre, Start ali 1 vsebujejo nekoliko manj beljakovin in mineralov kot formule za večje dojenčke, večina proizvajalcev pa jih svetuje do teže 4-5 kg ali do starosti 2-3 mesecev. Svetovala je, da ne bo narobe, če preidejo na naslednjo stopnjo prehrane, in priporočila pogovor s farmacevtom.
Težave z odvajanjem pri dojenčkih na formuli
Anjo je še vedno mučilo vprašanje, koliko dni lahko dojenček, hranjen s formulo, ne gre na blato. Dr. Kornhauser Cerar je pojasnila, da se zaprtje (kakanje na nekaj dni z občasno tršim blatom) pogosteje pojavlja pri otrocih, hranjenih z nadomestki materinega mleka. Dojeni otroci sicer odvajajo bolj poredko, a je njihov kakec kašast in mehak. Odvajanje vsak 2.-3. dan ni neobičajno, pod pogojem, da blato ni zelo trdo. Če je blato trdo, je svetovala dodatek mlačnega Donata Mg ali sirupa za mehčanje blata.
Refluks in nenasitnost pri Alini
Alina, stara 5 mesecev, je bila sprva delno dojena, nato pa so zamenjali več formul, zdaj pa že 3 mesece vztrajajo na Aptamilu 1. Prehranjuje se na 2 uri, v začetku je pojedla manj, kot je pisalo na embalaži, in veliko je pobruhala zaradi refluksa. Z AR formulo je imela težave s prebavo in nenehen jok. Sedaj skoraj izključno na AR Aptamilu, saj je bilo potrebno postopno uvajanje. Obroki so malo večji, na dve uri poje cca 180 ml mleka. Ko so postopoma uvajali gosto hrano, se je izboljšalo blato, sedaj pa je zelo trdo in ima težave. Alina ni "zalivanček", ampak je bolj normalno rejena. Poje kosilo, nato pa še 150-200 ml mleka in skoraj vse izbruha. Občutek ima, da njen trebušček nikoli ni nasiten.
Dr. Kornhauser Cerar je pojasnila, da je hranjenje na 2 uri pri tej starosti prepogosto, količine pa se ji zdijo zelo velike, če ne že prekomerne. Jok 1-2 uri po obroku ni vedno znak lakote ali nenasitnosti, ampak se mnogi znajo potolažiti s hrano, kar starši nepravilno vrednotijo kot potešitev lakote. Tudi polivanje ni vedno znak refluksa, ampak gre lahko za razbremenitev preveč napolnjenega želodčka. Svetovala je pogovor s pediatrom in medicinsko sestro, da bi se izognili "beganju" med različnimi oblikami mlečnih nadomestkov. Predlagala je vztrajanje pri vsaj 2 obrokih goste hrane, ostali pa naj temeljijo na mleku. Razmik med dvema dnevnim obrokoma naj bo vsaj 3-4 ure (največ 5-6 obrokov na dan). Če dojenček joka uro po obroku, naj ga poskusijo zamotiti s sprehodom, igračami ali čofotanjem v banji.
Nikolettin fantek: Pogosto hranjenje na kratke intervale
Nikolettin sin, star 4,5 mesece, se hrani na dve uri, s to razliko, da ne poje velikih količin hrane, temveč večkrat po malo. Včasih poje 120 ml, čez dve uri 30 ali 60 ml, nato pa čez dve uri spet 120 ml in tako naprej. Tudi ponoči se zadnja dva tedna pogosto zbuja na dve uri in zahteva hrano. Poskusila je že vse: sprehod med obroki, igranje, nošenje po rokah in dodajanje tekočin, a neuspešno. Otrok je delno na njenem mleku, ki si ga črpa, saj dojko zavrača, delno pa na Aptamilu 1. Čez dan se trudi, da mu daje svoje mleko, ponoči pa je izključno na Aptamilu.
Dr. Kornhauser Cerar je priznala, da je življenje s takšnimi dojenčki naporno, še posebej noči s premalo spanca. Zdravniki in medicinske sestre pogosto nimajo kaj dosti uporabnega svetovati, le poskušanje z različnimi cuclji, hranjenjem po žlički, menjavo mleka, ali pa z dodatkom riževih kosmičev zvečer. Uvajanje goste hrane je lahko rešitev, če mu bo bolj teknila. Ker niso vsi obroki premajhni, je malo verjetno, da gre za kakšen bolezenski razlog slabega hranjenja.
Nicci in njena štirimesečna dojenčica
Nicciina punčka bo ta teden dopolnila 4 mesece, rojena ob roku. Sprva sta se dojili, nato pa so ji v porodnišnici začeli dodajati AM, ker naj bi premalo pridobivala na teži. Doma so nadaljevali s kombinirano prehrano, AM je vedno več, ker ji lažje steče. Nicci se črpanje mleka ne gre od rok, zato se doji, kolikor pač hoče, ostalo (večino) dobi AM. Do pred 1 tednom sta se nahranili z AM okoli 7h zvečer, nato se je ponoči samo še dojila in bila s tem zadovoljna nekako do 5h, 6h zjutraj. Zdaj pa ima kak poskok v rasti in zažene strašni vik in krik, če ne dobi še AM, tako da jo v bistvu hrani na 3-4 ure 24/7. Ob tem pa poje 100 ml do max 120 ml naenkrat, ali pa velikokrat potem bruhne nazaj, ker se sama ne ustavi, ko naj bi imela dovolj. Na teži in dolžini sicer normalno pridobiva, zdaj ima okrog 6 kg, rojena je bila s 3,1 kg.
Dr. Kornhauser Cerar je pojasnila, da Nicciina dojenčica ni težkokategornica, a je blizu temu, saj je porodnično težo podvojila že pri 4 mesecih. Torej je zanesljivo ne "strada". Dojenčki, katerih mame nimajo mleka v izobilju, so lahko nepotrpežljivi med dojenjem, kar spravlja mame v tesnobo in obup, kar še zmanjša količino in iztekanje mleka. Glede na to, da je v Sloveniji veliko otrok na adaptiranem mleku, nekateri strokovnjaki svetujejo uvajanje goste hrane že s 4. mesecem, s čimer naj bi bilo manj alergij in celiakije. Torej ne bo nič narobe, če bo Nicci začela hraniti svojo težko nasitljivo dojenčico s čim novim, le eno hranilo na teden naj uvaja in naj ne meša vsega skupaj. Hrana naj bo okusno pripravljena. Zakaj se ne ustavi med hranjenjem? Očitno ji hranjenje godi, pa čeprav je potem želodček včasih prepoln in odvečno količino "vrne". Dodajanje riževih kosmičev je koristno predvsem zaradi zgostitve mleka.
Zgodnje uvajanje goste hrane in pomisleki
V uvodu članka je omenjeno, da se v porodnišnicah pogosto srečujemo s splošno razširjeno prakso spodbujanja prekomernega hranjenja vseh novorojenčkov. Količina mleka, ki jo dojenček dnevno zaužije, se do okoli 1. meseca povečuje. Tako prvi dan dojenček popije približno 30 ml/24 h. Pri pribl. 1 tednu popije povprečno 300-450 ml/24 h. Do pribl. 1 meseca zaužije pribl. 750-1.050 ml/24 h. Od 1. do 6. meseca se nadaljuje povečevanje količine. Prvi dan po rojstvu se novorojenčkov želodček še ne razširi; prostornina se postopno povečuje v prvem mesecu. Ritem hranjenja se spreminja iz tedna v teden, meseca v mesec. Za tvorjenje zadostnih količin mleka je pogosto učinkovito sesanje ključnega pomena. Ta prispevek nikakor ni namenjen spodbujanju kontrolnega tehtanja, saj na osnovi posameznih kontrolnih tehtanj ni mogoče predvidevati, koliko mleka dejansko popije dojenček.
Dopolnilno prehrano ponudimo dojenčku med 4. in 6. mesecem starosti, nikakor ne prej, saj črevesje ni dovolj zrelo. Prav tako z uvajanjem dopolnilne prehrane ne odlašamo predolgo, saj lahko zamudimo razvojno fazo sprejemanja živil v koščkih. Načeloma velja, da lahko po dopolnjenem 6. mesecu pri otroku postopoma uvedemo vsa živila, razen medu in morskih sadežev. Zaželeno je, da je dojenčkova prehrana čim bolj sezonska in lokalna. Pomembno se je zavedati tudi, da je včasih dojenčku določen okus potrebno ponuditi res velikokrat (tudi 15x znotraj enega tedna), da otrok nov okus sprejme. Živila, tudi sadje, morajo biti sprva kuhana. Svetuje se, da živila niso povsem gladko pasirana, pač pa pretlačena. Do prvega leta otrokovi prehrani ne dodajamo soli ali sladkorja. Ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku ponudimo tudi vodo, ki naj bo do 6. meseca prekuhana. Ne smemo pozabiti na dodajanje vitamina D.
Med 4. in 6. mesecem uvedemo prvi obrok, ki je lahko kadarkoli v dnevu. Ko je obrok pripravljen, dodamo eno čajno žličko hladno stiskanega rastlinskega olja. V tem obdobju ni pomembno koliko dojenček poje, saj je količina dojenja ali mlečne formule še nespremenjena. Pomembno je, da se otrok spoznava z različnimi okusi. Že ob začetku uvajanja pričnemo postopoma ponujati tudi vso alergeno hrano - mleko oz. mlečne izdelke, jajca, drevesne oreščke in arašide, seveda v primerni obliki ter tudi gluten. Alergene uvajamo sprva v manjših količinah, ločeno, na tri do pet dni. Ko otrok to živilo sprejme brez težav, ga je potrebno uživati redno, enkrat tedensko. Svetujemo, da se alergene uvaja v dopoldanskem času, da lahko otroka opazujete. Izdelke iz mleka v manjših količinah ponujamo od pričetka uvajanja dopolnilne hrane, postopoma tudi kravje mleko, v manjših količinah, do 1 dl dnevno. Kravje mleko je lahko samostojen obrok po 1. letu. Tudi jajca lahko otrok uživa že od začetka uvajanja. Okrog 7. oz. 8. meseca postopoma dodamo drugi obrok, opazili pa bomo, da dojenček poje vedno večjo količino dopolnilne prehrane. V tem obdobju pričnemo z uvajanjem koščkov. Med 9. in 11. mesecem ima dojenček tri obroke goste hrane, postopoma nadaljujemo z uvajanjem živil iz vseh skupin. Dojenčka dojimo oz. hranimo z mlečno formulo zjutraj in zvečer. Nadaljujemo s ponujanjem tekočine. Pri 12. mesecih otrok v celoti preide na prilagojeno prehrano družine, zato so v tem obdobju še bolj pomembne zdrave prehranske navade celotne družine.
Zaključek o pomenu materinega mleka
Materino mleko je najboljši način preprečevanja specifične obolevnosti nedonošenih otrok: je namreč učinkovito, varno in dosegljivo. Idealno je za zgodnje hranjenje, pomaga pri preprečevanju naknadnih okužb in nekrotizirajočega enterokolitisa, zmanjšuje možnost nastanka retinopatije pri nedonošenčkih, zmanjšuje verjetnost nastanka kronične bolezni pljuč in srca, izboljša razvojne možnosti v vseh obdobjih odraščanja, povečuje gostoto kosti v puberteti. Rast nedonošenih otrok je ob hranjenju s svežim materinim mlekom boljša kot ob hranjenju z darovanim ženskim mlekom. Materino mleko spremeni poti izražanja genov. Dojenje dodatno stabilizira nedonošenega otroka in spodbuja njegov razvoj v vseh smislih.