Voda predstavlja za človeka edinstveno okolje, ki omogoča drugačne načine gibanja kot na kopnem. Plavanje, kopanje, potapljanje in lebdenje v vodi nudijo občutek prijetnosti in topline, ki sega vse do izkušenj iz maternice. Zato je spoznavanje vode že od najzgodnejšega obdobja življenja ključno za celosten bio-psiho-socialni razvoj dojenčka. Vendar pa se pri tem pojavljajo številna vprašanja, predvsem glede primernih plavalnih pripomočkov in optimalnega časa za začetek učenja plavanja.
Plavalni pripomočki: Rokavčki, deske, pene in naprednejše rešitve
Med najbolj priljubljenimi plavalnimi pripomočki za otroke so zagotovo rokavčki. Mnogi starši se za njih odločajo predvsem zaradi občutka varnosti, saj so rokavčki ves čas na rokah otroka, medtem ko lahko plavalno desko ali peno otrok v trenutku izpusti. Vendar pa strokovnjaki pogosto opozarjajo, da rokavčki niso med najprimernejšimi plavalnimi pripomočki. Eden od razlogov je ta, da rokavčki držijo otroka bolj pokonci v vodi, kar ni idealen položaj za učenje plavanja. Poleg tega nekateri modeli rokavčkov omejujejo gibanje rok, tako da otrok komajda doseže vodo, kar mu lahko preprečuje občutek svobodnega gibanja v vodnem okolju.
Na drugi strani pa plavalne deske in pene, čeprav jih je mogoče izpustiti, omogočajo bolj naraven položaj telesa v vodi in večjo svobodo gibanja. Kot primerne plavalne pripomočke se priporočajo različne plavalne deske in plavalne pene v različnih oblikah.
V zadnjih letih pa so se pojavili tudi bolj napredni pripomočki, kot je na primer plavut morskega psa (Swimfin). Ta pripomoček deluje v sozvočju s telesom in je še posebej primeren za otroke, ki se že učijo plavati in potrebujejo le še malo spodbude za samostojno plavanje. Njegova prednost je v tem, da otroku omogoča popolnoma proste roke med plavanjem, saj se s trakovi fiksira okoli prsnega koša. Plavut morskega psa ne drži otroka tako visoko na površini kot rokavčki, kar omogoča bolj naraven položaj telesa. Mnogi starši in celo nekateri trenerji plavanja ga označujejo kot najboljši pripomoček za neplavalce, saj otroka prisili v ležečo lego, ki je ključna za pravilno držo telesa pri plavanju.
Posebej zanimiv je tudi Fredov plavalni obroč, ki je zasnovan tako, da otrok leži na trebušnem delu, pripet pa je z varnostnim pasom. Ta obroč omogoča tudi lastno rekreacijo staršev, saj lahko z njim skupaj zaplavajo. Fredov obroč je na voljo v različnih velikostih (rdeč, oranžen, rumen), ki so namenjene različnim starostnim obdobjem in stopnjam plavalnega učenja. Rdeči obroč je namenjen najmlajšim, saj zagotavlja največjo stabilnost in varnost. Oranžen obroč nudi večjo svobodo gibanja rok in se uporablja za utrjevanje sonožnih udarcev in učenje zaveslajev. Rumeni obroč je najmanjši in omogoča največjo svobodo gibanja, s ciljem avtomatizacije gibov in koordinacije. S postopnim zmanjševanjem količine zraka v obroču se otrok uči skrbeti za lasten vzgon.
Pomembno je poudariti, da nekateri starši uporabljajo tudi "črva", maske z dihalko in plavutke. Vendar pa je ključno, da se pripomočki uporabljajo namensko in da se ne ustvarja odvisnost od njih. Cilj je, da otrok sčasoma postane samostojen plavalec.
Kako otroka pravilno spodbujati k vodi in plavanju?
Za mlajšega otroka in dojenčka je najbolj priporočljivo, če ga imamo v naročju, še posebej če se vode bojijo. Na ta način ga lažje nadzorujemo in mu nudimo dodatno varnost. V naročju se dojenček lahko giblje, starš pa ga le dodatno podpre tam, kjer je treba. Poleg tega različni plavalni pripomočki za dojenčke ne dajejo možnosti, da bi se otrok v vodi počutil svobodnega in na ta način izkoristil vodo. Če jih ne omejujemo z različnimi pripomočki, se hitreje navadijo na vodo. Pomembno pa je, da smo, če imamo otroka v naročju, v vodi vedno le tako globoko, da še vedno lahko stojimo na tleh in nam voda sega nekje do sredine prsnega koša. Otroka ves čas čvrsto držimo in nikakor ne plavamo v globoki vodi, kjer ne moremo normalno stopiti na tla.
Nekateri otroci obiskujejo plavalni tečaj, druge pa učijo starši. Čisto nič ni narobe, če otroka plavati naučijo starši. Potrebno je le dovolj potrpežljivosti in domišljije, da lahko prek različnih igric otroka pripravimo tudi do tega, da se potopi pod vodo in spozna različna gibanja. Predvsem pa otroka ne smemo siliti v vodo in plavanje, če tega ne marajo oziroma se tam ne počutijo varni. Nekateri potrebujejo veliko časa, da jim voda postane domača, drugi pa jo obožujejo že od začetka. Prav tako ne smemo otroka siliti v globoko vodo, če še ne zna dobro plavati.
Kdaj je pravi čas za učenje plavanja?
Otrok običajno že sam pokaže zanimanje za učenje plavanja. Ko izrazi željo, je to dobro izkoristiti. Nekateri otroci imajo že v vrtcih tečaje plavanja, kjer se večina že kar dobro nauči plavati ali pa osvojijo vsaj neke osnove, ki jih nato še nadgradijo. Ni nujno, da čakamo do prvega razreda, če otrok pokaže zanimanje že prej. Zelo dobro se obnese plavanje za dojenčke in male otroke brez plavalnih pripomočkov, kjer se že zelo mali otroci odlično navadijo na vodo in potem tudi kar hitro samostojno splavajo. Nikakor pa otroka ne smemo siliti v nekaj, česar si sam še ne želi.
KAKO LAHKO SAM NAUČIM OTROKA PLAVATI?
"Bolj kot starost se mi zdi pomembna zrelost otroka, oziroma da jih ne silimo v nekaj, ko se nam zdi, da bi se otroci morali naučiti, ampak da sami dobijo moment: 'Rad bi znal plavati'. Ker drugače je ves trud zaman. Ko je otrok pripravljen, takrat posluša nasvete in je hitro učljiv. Prepogosto se zgodi, da zagreti starši otroke silijo v vodo, ti pa cvilijo in jokajo, ker jim to pač ne paše," opozarja ena od bralk, učiteljica plavanja. Otroci najraje nove veščine spoznavajo skozi igro, tudi plavanje. Po raziskavah mamice v večini pravijo, da so otroci prvič splavali med 4. in 5. letom starosti. Nekateri seveda tudi prej, drugi kasneje. Starost kot taka pa nikakor ne sme biti relevanten podatek, po katerem bi se smiselno orientirali. Tako kot pri vseh ostalih stvareh je tudi pri plavanju smiselno poslušati otroka, njegove potrebe, predvsem pa se skupaj z njim zabavati.
Zgodnji stik z vodo in razvojni vidiki
Voda daje občutek prijetnosti in topline že iz maternice. Od rojstva do nekje 6. meseca starosti imajo dojenčki omejen način gibanja. Otroku v vodi ponudimo drugo dimenzijo gibanja. Otrok se lahko v vodi giblje, čeprav še ne hodi. Smiselno je že dojenčka "učiti plavati", da spozna vodo kot novo okolje, v katerem se lahko sprosti, prilagaja na novo socialno okolje in uživa v svojevrstnem načinu gibanja. Zgodnji začetek plavanja je pomemben za celoten bio-psiho-socialni razvoj dojenčka. S prvim plavanjem na javnem kopališču ali v morju se lahko dojenček seznani nekje po 6. mesecu starosti.
Otroci se po naravi ničesar ne bojijo. Ali se bo otrok nečesa bal, je odvisno od izkušnje, ki jo bo dobil. Prav zaradi preprečevanja strahu pred vodo je pomembno, da otroku že od rojstva dalje vodo predstavimo kot nekaj, česar se ni potrebno bati. Ko se otroci počutijo varne, bodo lažje osvojili stik z vodo in kasneje tudi plavanje. Če otrok joče in že ima strah, ga nikakor ne smemo siliti v vodo. Postopnost in zaupanje sta ključnega pomena. Otrok se mora najprej počutiti varnega, opazovati vas in okolje okoli sebe.
Smiselno je že dojenčka od 6. meseca dalje "učiti plavati". Če mu omogočimo gibanje v vodi še preden shodi, se bo premikal v vodi s sonožnimi odrivi, ki so kasneje podobni prsnemu udarcu. V kolikor šele po dvanajstem mesecu starosti začnejo z "učenjem plavanja", se bodo po vodi premikali z gibi hoje, torej z izmeničnimi udarci (vrtenje kolesa). Zato bo malčke potrebno ponovno učiti prsnega udarca z nogami. Tega učenja so sposobni šele po tretjem letu starosti. Po dopolnjenem 4. letu starosti pa je realno, da bo otrok pravilno koordinirano plaval.
Prvi stik z vodo mora biti v domači kadi, v miru in v varnem domačem okolju. Kopanje v bazenu je priporočljivo pod strokovnim vodstvom, medtem ko naj bo kopanje v morju le za ohlajanje v vročih poletnih mesecih. Kjerkoli ste, poskrbite, da je otroku v vodi prijetno. Zavedati se moramo, da se dojenčki ohlajajo hitreje kot odrasli, zato naj bo zadrževanje v morju kratkotrajno. Optimalna temperatura vode za plavanje dojenčkov je 32°C do 33°C v bazenu. Daljše zadrževanje v vodi pod 28°C lahko povzroči razna obolenja in zato dojenčka raje namakajte v topli vodi bazena ali močno zmanjšajte čas kopanja v morju.
Za najmlajše (dojenčke po 6. mesecu starosti) naj bo temperatura vode med 32°C in 33°C, voda pa redno pregledana in neoporečna. Priporočljivo je, da je kopališče mirno z malo kopalcev. Kopališče naj zagotavlja tudi dovolj svetlobe, da je dojenček v vodi dovolj aktiven. Najprej naj dojenček vodo občuti na stopalih, kasneje nogah, namaka naj roke, čofota in šele na koncu, dojenčka v prsnem položaju počasi potopite v vodo do glave. Glavo načeloma izpuščamo pri močenju na bazenu, da se otroci ne ohlajajo prehitro. Otroka postopoma spodbujamo k potopu glave. Ko bo čas pravi, naj sam potopi glavo. V primeru, da otrok popije nekaj vode ali se nepričakovano potopi, sprejmimo to kot pozitivno nezgodo. Vsekakor ne zganjamo panike, temveč se otroku nasmejmo in ga pohvalimo za novo izkušnjo ter ga stisnemo k sebi.
Varnost na prvem mestu: Kaj storiti, ko otrok popije vodo?
Če otrok popije nekaj vode ali se nepričakovano potopi, je ključno, da ne zganjamo panike. Sprejmimo to kot pozitivno izkušnjo, se otroku nasmejmo, ga pohvalimo za novo izkušnjo in ga stisnemo k sebi. Močan vdor vode v pljuča lahko povzroči tako imenovano sekundarno utopitev, ki se običajno pojavi nekaj ur po dogodku, na primer ponoči. Zaradi tega se v pljučih nabere tekočina (pljučni edem), kar lahko povzroči težko dihanje. Na srečo je to redko, vendar se lahko zgodi, zlasti če nekdo plava in naenkrat popije veliko vode. Še posebej kritično je, kadar se dojenčki potopijo večkrat zapored brez zadostne priprave, brez predhodne potopitve v vodo in brez dihalnega refleksa. Takrat se lahko zgodi, da se glasilke skrčijo in dihalne poti zaprejo - otrok ne more več dihati. V takšnih primerih je treba takoj začeti z ukrepi oživljanja. Starši ne smejo podcenjevati niti domnevno blagega požiranja vode. Takoj pojdite k otroku, pomirjujoče recite: "Močno kašljaj", nežno ga potrepljajte po hrbtu in ga še naprej prosite, naj kašlja - to običajno pomaga. Da se to sploh ne bi zgodilo, je pomembno, da se otroci s potapljanjem seznanijo že zgodaj - najbolje med tretjim in desetim letom starosti. Ko se otroci naučijo dihati skozi usta in nos pod vodo, se nevarnost utopitve bistveno zmanjša.
Plavanje dojenčkov: Več kot le zabava
Plavanje dojenčkov ni plavalni tečaj v tradicionalnem smislu. Gre bolj za to, da se dojenčki navadijo na vodo. Pod strokovnim vodstvom najmlajši skupaj z mamo ali očetom uživajo v igrivih vajah v vodi prijetne temperature. Razlogov, ki govorijo v prid plavanju dojenčkov, je veliko. Voda zaradi svojih fizikalnih lastnosti pozitivno vpliva na človeško telo. Strokovnjaki menijo, da redno plavanje dojenčkov spodbuja celostni razvoj otroka: fizično (dihanje, srčno-žilni sistem, kosti, mišice, krepitev imunskega sistema), motorično (tridimenzionalni gibalni dražljaji, intenziven stik kože s starši), duševno (spodbujanje povezovanja različnih področij možganov) ter čustveno in socialno zorenje.
Optimalna temperatura vode za plavanje dojenčkov je med 29,5 in 32,5 stopinj. To pomeni, da ste lahko z otrokom v vodi približno 40 minut. Če je temperatura vode višja, je obremenitev srca in ožilja prevelika, zato kopanje ne sme trajati več kot deset minut. Da dojenčka zebe, boste videli po marmorirani (listati) koži. Strokovnjaki priporočajo, da začnete tečaj plavanja dojenčka obiskovati s štirimi do petimi meseci in telesno težo vsaj šest kilogramov. Na tej stopnji je imunski sistem dovolj razvit, da lahko proizvaja lastna protitelesa.
Voda je lahko za otroke pravi žur ali pa predstavlja neizmeren strah. Čofotanje, špricanje, plavanje in igranje raznih igric ob ter v vodi je za male čofotače izrednega pomena. Tudi kopanje in tuširanje lahko postane prava dogodivščina. Igrarije za dojenčke in malčke so zabavna, poučna in navihana vadba za vse dojenčke in njihove starše, ki obožujejo vodo. Skozi igrice in pesmice so zapakirani pravilni prijemi, naravne sposobnosti dojenčkov, masaže, strokovno znanje nevrofizioterapevtov, metode Hallwick, znanstveni dokazi ostalih strokovnjakov. Voda za nekatere predstavlja popolno sprostitev, čisti užitek in popolno meditacijo. Dojenčki vodo obožujejo, prej, ko jih vrnemo v prvi dom (maternični bazen), boljše je, saj je spomin še bolj svež, ni potrebno ponovnega prilagajanja na vodo.
Pomembnost strokovnega vodenja in izkušenj
Izr. prof. dr. Dorica Šajber, specialistka za učenje plavanja malčkov in predšolskih otrok, poudarja, da se morajo otroci čim prej naučiti plavati, v prvi vrsti zaradi varnosti. "Znanje plavanja je osnova za prijetno in varno bivanje in gibanje v vodi," je prepričana. Poleg tega pa je poudarila, da se lahko, ko enkrat znaš plavati, začneš ukvarjati s številnimi vodnimi dejavnostmi. "Tudi na čolnu nisi varen, če ne znaš plavati," je izpostavila in dodala, da znanje plavanja odpre velika vrata v svet vodnih dejavnosti.
Šajberjeva svetuje, da se v kolikor je le mogoče, otroke že kot dojenčke vključi v plavalne tečaje. "Fredova šola plavanja" uporablja Fredov obroč, ki spodbuja sonožni odriv, kar omogoča hitrejše učenje plavanja v prsnem položaju. Ta metoda je bila razvita v Nemčiji in se je izkazala za zelo učinkovito. V Sloveniji poteka pod okriljem Plavalne zveze Slovenije že uveljavljen program plavanja dojenčkov in malčkov, ki ga vodijo posebej usposobljeni učitelji plavanja.
Pomembno je, da se starši pred odločitvijo za vključitev v tečaj prepričajo o usposobljenosti učiteljev in da izberejo okolje, ki zagotavlja mirno, čisto in primerno vzdušje za dojenčke. Starši morajo biti mirni in se prepustiti uživanju, saj so otroci ogledalo svojih staršev. Če starši čutijo strah pred vodo, ga bodo najverjetneje prenesli tudi na otroka. Zato je ključno, da se starši najprej sami soočijo s svojimi strahovi in se prepustijo pozitivni izkušnji.