Otroci z gibanjem spoznavajo svoje telo in svet okoli sebe. Za spodbujanje čim bolj vzravnane in uravnotežene drže ter zdrav gibalni razvoj pa je zelo pomembno, kako ravnamo z njim v prvih mesecih. Na trgu je na voljo ogromno pripomočkov, za katere nas proizvajalci in trgovci prepričujejo, da jih naš otrok mora imeti. Z nekritičnim nameščanjem vanje pa lahko otroka prezgodaj postavljamo v pokončni položaj ali mu gibanje preveč omejujemo. Za hojico je celo dokazano, da je za otroka lahko nevarna. S pravilnim ravnanjem in razumevanjem razvojnih faz dojenčka lahko zagotovimo optimalne pogoje za njegov zdrav razvoj.
Prvi meseci: V objemu ležečega položaja
V prvih mesecih dojenček sicer glavo obrača, ne more pa je zadržati proti sili teže. Zato naj v naročju LEŽI. Eno roko moramo imeti pod otrokom. Podpiramo mu hrbet in glavo, ki nam ne sme zdrkniti vznak čez naš komolec. Bradica naj se rahlo naslanja na njegove prsi, roki pa naj ne visita navzdol. Nosimo ga izmenoma na eni ali drugi roki.
V tem obdobju ga nikakor ne smemo nositi v pokončnem položaju, stisnjenega na svojih prsih! Pod silo teže se bo ves zgrbil sam vase ali pa si bo pri obvladovanju glave pomagal tako, da se bo zakrčil v ramenskem obroču. Uporabo kengurujčka v prvih mesecih odsvetujemo. Bolj so priporočljive rute ali trakovi, v katerih dojenček počiva bolj postrani, vendar ga moramo tudi v tem primeru podpirati v trupu in paziti, da dojenček ni preveč pokrčen ali sključen, saj mu tak položaj lahko ovira dihanje. Ker se dojenček v njih ne more gibati, jih uporabimo le za krajši čas in ne za dolge izlete.
Ko ga peljemo na sprehod, ga položimo v voziček, ki ima ravno dno in ga ne vozimo v »lupinici«. Saj tudi odraslim daljše sedenje ali celo spanje v avtomobilskem sedežu ni udobno. Dojenčki, ki v vratu in trupu še niso čvrsti, pa se pogosto zvijejo v povsem neustrezne položaje.
Hranjenje in previjanje: Pozornost na pravilne položaje
Dojimo lahko leže ali pa v polsedečem položaju. Otroka k prsim prislonimo. Ni treba, da se sklanjamo nadenj. Tak položaj je neugoden tako za mamo kot tudi za otroka. Spet podpiramo trup in glavo, ki ne sme viseti vznak. Pri hranjenju po steklenički otroka vzamemo v naročje v podoben položaj. Tako bo dojenček vseeno čutil objem in toplino. Da bo otroku bolj udobno, prekrižamo svoji nogi (ko nam leži na levi roki, prekrižamo desno nogo čez levo in obratno). Tudi zdaj pazimo, da je glava poravnana s trupom in podprta, bradica naj bo rahlo naslonjena na prsi, z dudo jeziček malo potiskamo navzdol.
Kupček podiramo tako, da se nagnemo malo nazaj in si otroka položimo čez ramo. Ni treba, da hodimo z njim naokoli. Lahko ga rahlo masiramo po hrbtu, ne smemo pa ga stresati. Nekaterim otrokom bolj ustreza, če nam ležijo na roki ali pa so zleknjeni čez kolena.
Ko otroka polagamo v posteljico ali na previjalno mizo, ga objamemo okrog ramen tako, da podpremo še glavo, ga obrnemo na bok in na podlago najprej naslonimo ritko. Na hrbet ga obrnemo, ko že leži, rameni pa počasi spustimo šele, ko na njegovem obrazu razberemo, da se je novemu položaju prilagodil. Ko ga dvigamo, ponovimo gibe v obratnem vrstnem redu. Otroka primemo za rameni, ga obrnemo na bok, dvignemo najprej zgornji del trupa in si ga položimo v naročje. Pri previjanju otroka ne dvigujmo tako, da ga primemo za stopala, pač pa ga primemo za stegno, kot kaže slika, in mu nogici pokrčimo proti trebuščku. Pri tem ritko privzdignemo le toliko, da lahko postavimo pleničko. Še vedno velja staro navodilo, da naj dojenček »pase kravice«. Med previjanjem ga za krajši čas obrnemo na trebuh.
Razvoj motorike: Od pasenja kravic do samostojnega sedenja
Po prvem mesecu bo začel dvigati glavico, pri treh mesecih pa se večina že lepo opre na komolce in v tem položaju celo uživa. Če mu roki uhajata nazaj, mu pomagamo tako, da ga podpremo ob ramenih in nadlahteh, kot kaže slika. Okrog petega meseca se otrok začne opirati visoko na iztegnjeni roki ali roki izteguje k igračam.
Ko dojenček glavo že dobro obvladuje (običajno med tretjim in četrtim mesecem, nekateri pa še kasneje), ga smemo nositi pokonci. Še vedno pa ga moramo podpirati v trupu. Zato je najbolj enostavno, da ga z eno roko naslonimo nase tako, da lahko gleda okrog sebe, z drugo pa podpremo pod ritko in stegni. Ko sedi v naročju, ga z drugo roko podpremo ob pasu. Pri hranjenju po žlički je najbolje, da nam sedi v naročju. Spet mu podpremo hrbet in glavo, ki mora biti pokonci. Žličko položimo na spodnjo čeljust in konico jezika ter počakamo, da otrok z ustnicama sam pobere hrano z nje. Če se mu zaleti, pa ga le zasukamo navzdol in po potrebi udarimo z roko po hrbtu.
V starosti, ko začnemo dodajati mešano hrano, dojenčki še ne morejo sedeti samostojno. Če otroka hranimo v stolčku ali »lupinici«, kjer je naslonjen nazaj, pa hrana sama steče navzdol in verjetnost, da se mu bo zaletelo, je večja. Dokler je otrok v hrbtu še mehak, ga ne posedamo med blazine. Bolje je, da ga položimo na tla. Tam bo lahko bral in se prevračal po mili volji ter si tako krepil mišice, hrbtenica pa pri tem s težo ne bo obremenjena. Samostojno lahko sedi šele, ko je sposoben sedeti z zravnano hrbtenico.
Ko otrok že obvladuje glavo in trup (večina okrog sedmega meseca), ga lahko nosimo v pokončnem položaju, in sicer tako, da ga z eno roko podpiramo pod stegnom in ritko, z drugo pa pazimo, da ne omahne. Običajno se močno zanima za svet okoli sebe in se v naročju ves čas vrti. Otroku se vedno dobro zdi, ko se z njim igrajo tudi starši. Prve mesece si ga položimo v naročje, kot kaže risba, in se pogovarjajmo z njim. Zazrl se bo v naš obraz, kmalu pa se nam bo tudi nasmehnil in nam začel »odgovarjati«.
5 iger za razvoj (in veliko zabave!) z novorojenčkom
Gibanje in razvoj: Nič siliti, pustiti naravi čas
Tudi glede hoje velja enako: nič siliti! Učenje hoje ni potrebno. Pustimo otroku, da kobaca po prostoru. Ko bo dovolj močan, bo začel plezati po nas ali se dvigati ob pohištvu. S prestopanjem ob opori bo pridobil ravnotežje in ko bo dovolj stabilen, bo samostojno zakorakal v svet! Večina otrok shodi med 12. in 18. mesecem starosti.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO)
Po mnenju WHO so bila priporočila nujna, da začrtajo najboljše prakse za otroke do petih let, ki je ključno obdobje za nadaljnji življenjski razvoj. Debelost po svetu namreč že predstavlja tveganje za javno zdravje, kar 80 odstotkov najstnikov pa ni v zadostni meri fizično dejavnih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. WHO še poudarja, da so njegova priporočila namenjena vsem malčkom, ne glede na spol, kulturno ozadje ali družbeno-ekonomski status.
Za dojenčke, otroke do enega leta, WHO priporoča najmanj 30 minutno fizično dejavnost na dan, vključno s pasenjem kravic za tiste, ki se še ne premikajo. Gre za izraz, ki pomeni, da dojenček leži na trebuhu, se opira na roki in glave ne naslanja na podlago. Dojenčki tudi ne bi smeli biti v vozičku, stolčkih za hranjenje ali otroških nahrbtnikih več kot uro skupaj in bi morali po priporočilih WHO na dan spati od 12 do 17 ur.
Za malčke od enega do tretjega leta WHO priporoča dve uri fizične dejavnosti na dan, z ne več kot uro sedenja pred zaslonom in najmanj 11 ur spanja. Malčki, stari tri ali štiri leta, bi morali biti dnevno fizično dejavni dve uri na dan, od tega vsaj uro z zmernim ali energičnim gibanjem, sedenje pred zasloni pa še vedno omejeno do ene ure. Pri nekaterih strokovnjakih so priporočila že naletela na kritike.
Izbira opreme: Ključ do otrokovega udobja in razvoja
Z razvojem prihajajo tudi nove stvari in oprema, pri kateri je pomembno upoštevati nekaj napotkov.
Žlička
Pri starosti štirih, petih mesecev začnemo dojenčku uvajati gosto hrano. Pri uvajanju goste hrane pa je pomembna tudi izbira prave žličke. Če ste v tem trenutku pomislili na plastično žličko, naj vam povem, da plastična žlička ni ravno najboljša izbira za vašega dojenčka. Žlička naj bo kovinska in ne predebela. Pomembno je, da je dovolj plitva, saj tako dojenčku omogočite, da hrano lažje pobere iz žličke aktivno z ustnicami. Najpomembnejše pa je, naj žlička ne bo prevelika. Za začetek naj bo žlička res majhna in primerna dojenčkovi ustni votlini. Kdaj je žlička prave velikosti boste vedeli takrat, ko bo žlička lepo sedla na jeziček med zobne vence oziroma dlesni in se ne bo ustavila na njih. Hrana iz kovinske žličke lažje zdrsi in kovina tudi prej prevzame temperaturo hrane kot plastika.
Posteljica
Pri treh mesecih, če ne že prej, je zadnji čas, da svojega dojenčka iz koška ali zibelke prestavite v otroško posteljico (60 cm x 120 cm, 70 cm x 140 cm). Saj je verjetno že prevelik oziroma ima v košku ali zibelki že zelo omejen prostor. Ko dojenčka prestavite v večjo posteljico, mu s tem omogočite več prostora za gibanje. Tega bo v teh mesecih pospešeno začel uporabljati za obračanje iz boka na bok in iz hrbta na trebuh ter obratno. Čeprav dojenček v posteljici spi in ni aktiven tako kot v budnem stanju, vseeno potrebuje dovolj prostora. Tudi če vaš dojenček spi z vami v vaši postelji mu omogočite prostor za gibanje med spanjem. Ležišče v posteljici naj bo dovolj čvrsto, a hkrati udobno. Nikakor pa ni zaželjeno, da bi dojenček spal na ležišču, ki je predhodno služilo že velikemu številu otrok in je temu primerno tudi obrabljeno. Če ima ležišče na sredini vdolbino, je čas za zamenjavo.
Voziček
Dojenčki so si med sabo različni in prav tako nekateri hitreje prerastejo globoko košaro vozička kot drugi. Ne glede na to kdaj boste svojega dojenčka prestavili v športni del vozička, ga nikar takoj ne posedajte. Tudi delno (45°) ne. V tem obdobju dojenček še ni pripravljen na sedeč položaj. Še posebej ne v vozičku, kjer ga dodatno obremenjujejo še tresljaji med vožnjo. Seveda pa ne bo nič narobe, če ga boste občasno v sedečem položaju držali v svojem naročju. Tako mu s svojim telesom nudite oporo in podporo tam kjer jo v tistem trenutku potrebuje. Ko opazite, da je vaš dojenček utrujen in ni več aktiven, nikar ne vztrajajte več v tem položaju, ki je za to starost še dokaj zahteven.
Vozičkanje je eno izmed prijetnejših in sproščenih nalog starševstva. Vsaka mamica se veseli tistega dne, ko bo v vozičku ponosno zapeljala svojega dojenčka in ga pokazala širnemu svetu. Kdaj je primeren čas, da lahko začneš vozičkati? Včasih so mlade mamice čakale nekaj tednov ali celo mesecev, preden so dojenčke pele na prvi sprehod. Dandanes temu ni več tako. V kolikor je dojenček zdrav in brez zdravstvenih omejitev, se lahko na sprehod odpravita takoj. Se pravi, ko je mamica pri moči, kar pa je lahko že na dan, ko prispeta iz porodnišnice. Seveda to ne govorimo o dolgih sprehodih, temveč nekaj minutnem pohodu na svežem zraku, ki bo dobro del obema, tebi kot tudi dojenčku. Priporočamo, da začneš s 15 minutnimi sprehodi, ki jih postopoma podaljšuješ, glede na počutje in voljo otroka.
Dojenčki do 6. meseca potrebujejo voziček s prostorno in globoko košaro, ki ima ravno dno in udobno ležišče. Udobje malčka med vožnjo pa ni odvisno samo od ležišča, temveč tudi od celotnega vozička. Za udobno vožnjo v vozičku poskrbijo tudi kolesa. Večja kot so, manjši bodo tresljaji. Če boš vozičkala po makadamu ali neurejenih poteh, izberi voziček, ki ima vgrajene blažilce tresljajev/amortizerje. Ker pa je vozičkanje v prvih tednih in mesecih precejšen zalogaj, je pomembno tudi, da ima prostrono shranjevalno košaro, kamor lahko odložiš vse, kar potrebuješ. Morda je smiselno razmišljati tudi o kompletih, kjer poleg vozička prejmeš še previjalno torbo, ki se pritrdi na ročaj vozička. Seveda pa ne moremo mimo trendov in mode. Marsikateri mamici je poleg funkcionalnosti pomemben tudi sam izgled vozička.
Ko malček nadzoruje glavo in lahko samostojno sedi (nekje pri 6. mesecih), je čas, da globoko košaro zamenjaš za sedežni oz. športni del. Ker bo malček na sprehodu še vedno pogosto spančkal, je praktično, da je hrbtni naslon mogoče prilagoditi na različne položaje. Poleg prilagodljivosti pa je pri sedežnem delu pomembna varnost, saj so malčki na sprehodu lahko velikokrat živahni in jih je zato vedno treba pripeti z varnostnimi pasovi. Za malčkovo udobje med vožnjo pa je poleg sedišča pomembna tudi strehica, ki omogoča tudi dodatno podaljšanje in tako ščiti otroka pred močnim soncem ali vetrom. Velika kolesa pa bodo kos vsem luknjam in oviram na poti, ki ju bosta izbrala.
Pri nakupu kompleta bodite pozorni predvsem na enostavnost uporabe, to pomeni, kako enostavno je košaro, sedežni del ali avtosedež mogoče pritrditi na ogrodje vozička. Kot drugo izpostavljamo funkcionalnost oz. kaj vse ti posamezni izdelek nudi. Med pomembnejšimi so vsekakor naslon hrbtnega dela, možnost prilagajanja ročaja, podaljšana strehica, velika kolesa za različne terene in enostavna vodljivost ter velika shranjevalna košara. Čeprav se zdi, da so otroški vozički v zadnjih časih postali zlati standard mladih mamic, pa cena in znamka naj ne bosta ključno merilo pri izbiri.
Igrače
Bolj ko dojenček postaja starejši, bolj ga zanima vse okoli njega. Tako bo vedno več zanimanja pokazal tudi za igračke, ki mu jih postavite okoli njega na blazini. V tej starosti bo vaš dojenček pričel s poskušanjem obračanja na bok, trebuh in kasneje nazaj na hrbet. Če ga pri tem želite vzpodbuditi, ga nikar ne omejujte z loki iz katerih visijo igračke. Tako bo vso zabavo imel pred sabo in se mu ne bo potrebno potruditi, da bi prišel do igračke. Dojenčka puščajte čim več na čvrsti nedrseči podlagi (na tleh na blazini). Igračke naj bodo takšne, da bodo vzpodbudile njegovo gibanje, raznobarvne, ne pretežke … Vendar igrače, ki lahko uidejo iz njegove pozornosti, njegovega zornega kota (žogice, valji) v tem obdobju še niso primerne.