Rodil se je dojenček. Nemočno bitjece, ki je popolnoma odvisno od druge osebe. Kako se bo posamezen dojenček razvijal je odvisno od potenciala, s katerim se je rodil, in od okolja, v katerem bo živel. Starši, vaš dojenček potrebuje nežnost, nego, pozornost,… POTREBUJE pa tudi priložnost za gibanje! Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net so namenjene zagotavljanju splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom.
Gibalni razvoj dojenčka: Prvi mesec
V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.
Gibalni razvoj dojenčka: Drugi mesec
V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Gibalni razvoj dojenčka: Tretji mesec
Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.
Gibalni razvoj dojenčka: Četrti mesec
Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Za igro pa se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet.
Gibalni razvoj dojenčka: Peti mesec
Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, pozneje pa tudi levo in desno.
Gibalni razvoj dojenčka: Šesti mesec
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
Gibalni razvoj dojenčka: Sedmi mesec
Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Približno pri tej starosti otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to res zgodi do sedmega meseca. Do vsega opisanega lahko pride tudi precej pozneje, pa je še vedno v mejah normale.
Ko je otrok enkrat sposoben, da se po vseh štirih premika po prostoru, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in se postavljati na noge.
Gibalni razvoj dojenčka: Stoja
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami, tudi spuščanje nazaj na podlago sčasoma postane postopnejše in bolj načrtovano, zato moramo otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati.
Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja z rokami. V rokah lahko drži igračo in se z njo igra (vendar ne med hojo). Če ga kakšna stvar posebej zanima, pa je previsoko, da bi videl, se dvigne tudi na prste, in ko poteši radovednost, se spusti nazaj na cela stopala.
Najhitrejši način, da otroka naučite hoditi (metoda križarjenja)
Gibalni razvoj dojenčka: Hoja
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja, roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni čisto poravnana s telesom, vendar je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Dojenčka odlagajte na tla in spodbujajte gibanje
Razvoj se odvija od glave proti medenici in od sredine telesa navzven. S tem ko bo ležal na trebuščku, se bo učil kako kontrolirati glavo, saj bo s tem krepil vratne mišice in se naučil, da bo, če bo uporabljal rokice, lažje dvignil glavico.
Ja, že v tako zgodnem obdobju se lahko igrate s svojim dojenčkom in dobro vplivate na njegov gibalni razvoj. Ena izmed osnovnih vaj od tretjega meseca dalje je, da se usedete na tla na blazino. Dojenčka odložite tudi na tla, med vaše noge tako, da ga bočno naslonite na svojo nogo (v bočni sed), s trupom naslonjenim na vaše stegno. Z njim se igrate tako, da ga vabite, da bi iztegnil rokico k igrači. Spodbujamo, da bi razvil (spoznal) rokico, odpiral dlani, jo iztegoval k igrački.
Dojenček je 9 mesecev v maminem trebuhu. Z rastjo mu zmanjkuje prostora za gibanje, zato ima ob rojstvu medenico in okončine trde, toge. Ena izmed vaj, za razgibanje nogic in medenice je ta, da dojenčka odložimo na hrbet. Primemo ga za nogice pod koleni in mu jih krčimo proti popku z rahlim potiskom kolen navznoter na trebuh.
Topli meseci, ki so pred nami, so kot nalašč priložnost, da ste z dojenčkom veliko v naravi. Naj ne bodo samo v vozičkih. Odložite odejico na tla in nanjo dojenčka.
Otroci z gibanjem spoznavajo svoje telo in svet okoli sebe. Za spodbujanje čim bolj vzravnane in uravnotežene drže ter zdrav gibalni razvoj pa je zelo pomembno, kako ravnamo z njim v prvih mesecih. Na trgu je na voljo ogromno pripomočkov, za katere nas proizvajalci in trgovci prepričujejo, da jih naš otrok mora imeti. Z nekritičnim nameščanjem vanje pa lahko otroka prezgodaj postavljamo v pokončni položaj ali mu gibanje preveč omejujemo. Za hojico je celo dokazano, da je za otroka lahko nevarna.
Prve mesece dojenček sicer glavo obrača, ne more pa je zadržati proti sili teže. Zato naj v naročju LEŽI. Eno roko moramo imeti pod otrokom. Podpiramo mu hrbet in glavo, ki nam ne sme zdrkniti vznak čez naš komolec. Bradica naj se rahlo naslanja na njegove prsi, roki pa naj ne visita navzdol. Nosimo ga izmenoma na eni ali drugi roki. V tem obdobju ga nikakor ne smemo nositi v pokončnem položaju, stisnjenega na svojih prsih! Pod silo teže se bo ves zgrbil sam vase ali pa si bo pri obvladovanju glave pomagal tako, da se bo zakrčil v ramenskem obroču. Uporabo kengurujčka v prvih mesecih odsvetujemo. Bolj so priporočljive rute ali trakovi, v katerih dojenček počiva bolj postrani, vendar ga moramo tudi v tem primeru podpirati v trupu in paziti, da dojenček ni preveč pokrčen ali sključen, saj mu tak položaj lahko ovira dihanje. Ker se dojenček v njih ne more gibati, jih uporabimo le za krajši čas in ne za dolge izlete. Ko ga peljemo na sprehod, ga položimo v voziček, ki ima ravno dno in ga ne vozimo v »lupinici«. Saj tudi odraslim daljše sedenje ali celo spanje v avtomobilskem sedežu ni udobno. Dojenčki, ki v vratu in trupu še niso čvrsti, pa se pogosto zvijejo v povsem neustrezne položaje.
Dojimo lahko leže ali pa v polsedečem položaju. Otroka k prsim prislonimo. Ni treba, da se sklanjamo nadenj. Tak položaj je neugoden tako za mamo kot tudi za otroka. Spet podpiramo trup in glavo, ki ne sme viseti vznak. Pri hranjenju po steklenički otroka vzamemo v naročje v podoben položaj. Tako bo dojenček vseeno čutil objem in toplino. Da bo otroku bolj udobno, prekrižamo svoji nogi (ko nam leži na levi roki, prekrižamo desno nogo čez levo in obratno). Tudi zdaj pazimo, da je glava poravnana s trupom in podprta, bradica naj bo rahlo naslonjena na prsi, z dudo jeziček malo potiskamo navzdol. Kupček podiramo tako, da se nagnemo malo nazaj in si otroka položimo čez ramo. Ni treba, da hodimo z njim naokoli. Lahko ga rahlo masiramo po hrbtu, ne smemo pa ga stresati. Nekaterim otrokom bolj ustreza, če nam ležijo na roki ali pa so zleknjeni čez kolena.
Ko otroka polagamo v posteljico ali na previjalno mizo, ga objamemo okrog ramen tako, da podpremo glavo, ga obrnemo na bok in na podlago najprej naslonimo ritko. Na hrbet ga obrnemo, ko že leži, rameni pa počasi spustimo šele, ko na njegovem obrazu razberemo, da se je novemu položaju prilagodil. Ko ga dvigamo, ponovimo gibe v obratnem vrstnem redu. Otroka primemo za rameni, ga obrnemo na bok, dvignemo najprej zgornji del trupa in si ga položimo v naročje. Pri previjanju otroka ne dvigujmo tako, da ga primemo za stopala, pač pa ga primemo za stegno, kot kaže slika, in mu nogici pokrčimo proti trebuhu. Pri tem ritko privzdignemo le toliko, da lahko postavimo pleničko. Še vedno velja staro navodilo, da naj dojenček »pase kravice«. Med previjanjem ga za krajši čas obrnemo na trebuh. Po prvem mesecu bo začel dvigovati glavico, pri treh mesecih pa se večina že lepo opre na komolce in v tem položaju celo uživa. Če mu roki uhajata nazaj, mu pomagamo tako, da ga podpremo ob ramenih in nadlahteh, kot kaže slika. Okrog petega meseca se otrok začne opirati visoko na iztegnjeni roki ali roki izteguje k igračam.
Ko dojenček glavo že dobro obvladuje (običajno med tretjim in četrtim mesecem, nekateri pa še kasneje), ga smemo nositi pokonci. Še vedno pa ga moramo podpirati v trupu. Zato je najbolj enostavno, da ga z eno roko naslonimo nase tako, da lahko gleda okrog sebe, z drugo pa podpremo pod ritko in stegni. Ko sedi v naročju, ga z drugo roko podpremo ob pasu. Pri hranjenju po žlički je najbolje, da nam sedi v naročju. Spet mu podpremo hrbet in glavo, ki mora biti pokonci. Žličko položimo na spodnjo čeljust in konico jezika ter počakamo, da otrok z ustnicama sam pobere hrano z nje. Če se mu zaleti, pa ga le zasukamo navzdol in po potrebi udarimo z roko po hrbtu. V starosti, ko začnemo dodajati mešano hrano, dojenčki še ne morejo sedeti samostojno. Če otroka hranimo v stolčku ali »lupinici«, kjer je naslonjen nazaj, pa hrana sama steče navzdol in verjetnost, da se mu bo zaletelo, je večja. Dokler je otrok v hrbtu še mehak, ga ne posedamo med blazine. Bolje je, da ga položimo na tla. Tam bo lahko bral in se prevračal po mili volji ter si tako krepil mišice, hrbtenica pa pri tem s težo ne bo obremenjena. Samostojno lahko sedi šele, ko je sposoben sedeti z zravnano hrbtenico. Ko otrok že obvladuje glavo in trup (večina okrog sedmega meseca), ga lahko nosimo v pokončnem položaju, in sicer tako, da ga z eno roko podpiramo pod stegnom in ritko, z drugo pa pazimo, da ne omahne. Običajno se močno zanima za svet okoli sebe in se v naročju ves čas vrti. Otroku se vedno dobro zdi, ko se z njim igrajo tudi starši.
Socialni in čustveni razvoj
Vaš dojenček postaja vse bolj družaben in se začenja usmerjeno gibati, da doseže določen cilj. V tem obdobju dojenčki radi brbljajo, grulijo, se igrajo in oponašajo slišane zvoke ali videne gibe. Opazili boste nove načine poskusov, da dojenček z ljudmi komunicira, začel se bo spontano smejati, poskušal bo posnemati vaše gibe in obrazno mimiko. Vaš dojenček bo še bolje obvladal izražanje svojih potreb. Opazili boste, da bo otrokov jok drugačen glede na to, če bo hotel povedati, da je lačen, utrujen ali ga kaj boli. Možgani vašega otroka rastejo! Že od daleč bo začel prepoznavati predmete in ljudi, ki jih pozna, odzival se bo na ljubezen in naklonjenost. Premikajoče predmete bo zdaj lahko še bolje spremljal z očmi, roke in noge bo še bolj povezano premikal, z eno roko bo že znal segati po igračah. Dojenčkovo gibanje bo napredovalo, z rokami bo znal nesti hrano v usta in se bo med ležanjem na trebuhu lahko potiskal že do komolcev. Pri držanju glave ne bo potreboval več nobene pomoči in se bo verjetno znal že prevaliti na svoj hrbet. V tem obdobju bodite pozorni, če ima vaš dojenček težave s premikanjem enega ali obeh oči v določeno smer, če se ne bo nasmihal drugim ljudem, se z rokami ne bo dotikal svojih ust, z nogami ne bo pritiskal ob trdo površino, posnemal zvokov ali ne bo mogel držati glave pokonci.
Pomembnost gibanja za otrokov razvoj
Prve mesece si ga položimo v naročje, kot kaže risba, in se pogovarjajmo z njim. Zazrl se bo v naš obraz, kmalu pa se nam bo tudi nasmehnil in nam začel »odgovarjati«. Tudi glede hoje velja enako: nič siliti! Učenje hoje ni potrebno. Pustimo otroku, da kobaca po prostoru. Ko bo dovolj močan, bo začel plezati po nas ali se dvigovati ob pohištvu. S prestopanjem ob opori bo pridobil ravnotežje in ko bo dovolj stabilen, bo samostojno zakorakal v svet! Večina otrok shodi med 12. mesecem starosti.
Sedenje je ena prvih večjih razvojnih prelomnic, ki jih dojenček doseže v prvem letu življenja. Gre za pomemben mejnik, saj pomeni, da otrok postaja vedno bolj samostojen in pripravljen na nove gibalne izzive.
Kdaj dojenček začne sedeti?
Na obporodni ravni podlagi že lahko sedi. Prevrača se z enega boka na drugega. Natančno prime predmet v roke. Glava je v sedečem položaju že zravnana. Zabava se z metanjem in pobiranjem igrač. Oponaša zvoke, ki so mu ljubki. Obrača se za zvokom. Koordinacija: V tem obdobju dojenček z rokico že prime predmet in to je znak, da se pravilno razvija. Sposobnost, da igračko ali predmet preprijema iz ene roke v drugo, je zanj nov svet. To lahko vadite med oblačenjem jopice ali puloverja: predmet mu položite v eno roko, potem pa mu poskušajte nanjo natakniti rokav; otrok bo igračko avtomatično prijel s prosto roko. Tako z vajo postaja vedno bolj spreten.
Mali telovadec: Otrok se v tem mesecu že obrne s trebuha na hrbet. Stvar je zelo zanimiva in lahko tudi nevarna. Med igro ga nikoli ne pustite samega. Najbolj priporočljivo je, da mu na tla sobe razgrnete blazino. Tako ne bo nevarnosti, da bi dojenček padel. Nogice so iz dneva v dan bolj nemirne in z vašo pomočjo lahko že držijo dojenčkovo težo.
Mala klepetulja: Dojenček postaja pravi sogovornik. Zahteva vse več pozornosti staršev. Zvoke, ki se mu zdijo zanimivi, poskuša oponašati. Če bo želel, da ga opazite, bo čebljal, dokler ne boste pri njem. Kadar se boste pogovarjali z njim, bo gledal vaša usta in se čudil, od kod prihaja zvok.
Čustva: V petem mesecu otrokovega življenja se že kaže njegova osebnost. Čustva izraža z mimiko in glasom. Pozorno posluša in opazuje. Na vsakega človeka, ki ga prijazno ogovori, se odziva z nasmehom in mahanjem z ročicami.
Spanje: Nekateri dojenčki že zmorejo prespati vso noč brez zbujanja. Nekateri ponoči še zahtevajo hrano. Če dojenček slabo spi in se pogosto zbuja, skušajte z njim preživeti čim več časa na svežem zraku.
Pomembno je individualno spremljanje razvoja
Na začetku je treba poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.
Šola za starše: Celostni program za pripravo na starševstvo
Tukaj smo zate, da te po korakih, z več kot 17 zdravniki, pripravimo, da boš šla v poporodno sobo mirna in prepričana vase - z našim celostnim programom Šola za starše, kjer se boš naučila vse tehnike za lajšanje bolečine med porodom, kakor skrbeti zase v poporodnem obdobju, vse o dojenju ter negi dojenčka. 100% PRIZNAN PROGRAM, ustvarjen v sodelovanju s slovenskimi zdravniki, pripravljen po učnem načrtu uradnih šol za starše z dodano edinstveno in sodobno strokovno vsebino.