Prehrana v prvem letu življenja dojenčka predstavlja eno najpomembnejših naložb v njegov dolgoročni zdrav. Tako kot zdrava prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja, tudi uvajanje goste hrane pomembno vpliva na kasnejše zdravje, zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje. Uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane je ključen mejnik, ki zahteva premišljen pristop in sledenje razvojnim znakom dojenčka.
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?
Splošno znano je dejstvo, da naj bi otroka začeli navajati na gosto hrano v starosti nekje od dopolnjenega 4. do 6. meseca starosti. Svetovna zdravstvena organizacija in druge državne zdravstvene službe za prvih šest mesecev otrokovega življenja priporočajo izključno dojenje, ki nudi zdravstvene koristi tako za dojenčka kot za mater. Izključno dojenje zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj v prvih šestih mesecih življenja. V tem obdobju naj matere čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok.
Kljub splošnim priporočilom, je ključno opazovati dojenčka in prepoznati njegove znake pripravljenosti. Kadar sami jemo oziroma imamo doma zajtrk, kosilo, večerjo ali samo malico in vidimo, da otrok nakazuje, da bi tudi on jedel zraven in si tega želi, ko to jasno pokaže, takrat smo lahko prepričani, da je otrok oziroma dojenček pripravljen na uvajanje goste hrane. Drugi znaki vključujejo, da otrok že stabilno sedi, samostojno drži glavo pokonci in kaže zanimanje za hrano, ki jo jedo drugi.
Vendar pa je treba biti pozoren tudi na nasprotne znake. Uvajanje goste hrane pred dopolnjenim 17. tednom starosti (ustreza dopolnjeni starosti 4 mesecev) se odločno odsvetuje, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano. Prehitro uvajanje je lahko povezano s povečanim tveganjem za debelost, dihalne simptome, ekcem ter neješčnost in izbirčnost pozneje v življenju. Prav tako ni priporočljivo, da starši z uvajanjem hrane preveč odlašajo, torej ne po 26. tednu starosti. Raziskave kažejo, da nekatere mame že v tretjem mesecu starosti začnejo z dodajanjem mešane hrane, kar ni skladno z nacionalnimi smernicami.
S čim začeti in kako poteka uvajanje?
S kakšno vrsto hrane začnemo, ni toliko pomembno, kot je pomembno, da je hrana lahko prebavljiva in ne preobremeni občutljivih dojenčkovih prebavil. Lahko začnemo s sadjem ali zelenjavo. Previdni moramo biti, da vsako novo hrano uvajamo postopno. Vsako vrsto hrane uvajamo tri do štiri dni, da lahko opazimo, če pride do kakšnih alergij ali drugih reakcij. Če bomo na začetku preveč mešali hrano, se lahko zgodi, da ob morebitnih alergijah ne bomo vedeli, točno kaj jo povzroča. Ko se po parih dneh prepričamo, da otrok dobro prenaša določeno živilo, lahko postopno dodamo novo.
Priporočila za uvajanje novih živil:
- Od začetka 5. do 7. meseca: Začnemo z zelenjavo. Priporoča se, da dojenčku najprej uvedemo zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja, sicer se vam lahko zgodi, da boste imeli z uvajanjem novih živil težave, dojenček jih bo odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila (zelenjava) premalo izrazit okus. Začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči.
- Prva hrana je lahko kuhan riž (otroška riževa kašica brez dodanega sladkorja), ki ga skupaj z materinim mlekom (oziroma nadomestnim mlekom) pretlačimo v kašico.
- Po tednu dni nadaljujemo s kuhanim in v kašico pretlačenim korenjem ali bučko, cvetačo, brokolijem, kolerabo, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. Uvedemo najprej eno vrsto zelenjave, nato čez nekaj dni še drugo.
- Za tretjo jed lahko ponudimo kuhan in v kašico pretlačen krompir z žličko repičnega ali sojinega olja, ki mu dodamo že uvedeno zelenjavo.
- Materinem ali nadomestnem mleku dodajamo namesto riža tudi koruzno kašico.
- Med 4. in 7. mesecem starosti (optimalno med 6. in 7. mesecem): Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira). Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno. Z uvajanjem glutena, ko je dojenček še dojen, zmanjšamo tveganje za celiakijo.
- Od 6. meseca starosti: Uvajanje sadja v obliki sadne kaše in koščkov. Uporabimo sveže, sezonsko, lokalno pridelano sadje, če je to mogoče: odvisno od letnega časa lahko uporabimo jabolka, hruške, breskve, marelice, borovnice, maline. Banane pretlačimo z manj sladkim sadjem. Običajno začnemo z mlečno-žitno-sadno kašo. Za pripravo lahko uporabimo iztisnjeno materino mleko ali mlečno formulo.
- Od 6. meseca starosti: Ribice. Svetujemo čim bolj sveže, drobne, mlade ribice, npr. skuša, slanik, sardine, pa tudi losos, ki naj bodo dušene ali pečene, ne pa ocvrte. Pazimo na kosti v ribi; zelo pozorno pregledamo in odstranimo.
- Od 6. meseca starosti: Jajca (rumenjak in beljak).
- Od 10. meseca starosti: Postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. V tej starosti otrok uživa vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ob vsakem obroku popije tudi vodo. Otrok ima že močne dlesni in prve zobke, zato mu hrane ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na vse večje koščke. Gosto hrano s koščki uvedemo do 10. meseca. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke. Meso naj bo od mladih živali (perutnina, kunec, žrebiček ali teliček).
*PRVI KOSI* - SADJE uvajanje hrane z dojenčkom
Priporočila glede priprave in sestave hrane
Pri pripravi obroka za dojenčka moramo biti pozorni na več stvari. Hrano, ki jo pripravljamo za dojenčka, nikoli ne pasiramo oziroma ne miksamo z raznimi paličnimi mešalniki in podobnim. Z miksanjem hrane v hrano vnesemo preveč zračnih mehurčkov, kar pri otroku lahko povzroči napenjanje. Prav tako zmiksana hrana ni preveč dobrega okusa, še posebej, če skupaj zmešamo več različnih sestavin. Tako pripravljena hrana je pocasta, limasta in brez okusa.
Obrok, ki ga pripravljamo za dojenčka, otroka, naj bo pripravljen tako, da hrano čim bolj pretlačimo z vilico, jo nastrgamo na strgalnik ali podobno. Na začetku hrano bolj pretlačimo, ko se otrok enkrat navadi na bolj gosto hrano, pa pretlačimo vedno manj. Taka hrana vsebuje manjše nepretlačene koščke, kar otroka vzpodbudi k žvečenju in mehanski obdelavi hrane v ustih. Vse to je pomembno za kasnejši razvoj govora, motorike ust, gibanje jezika. Ker so v hrani, ki jo je, koščki, tako tudi spoznava in se navaja na različne okuse.
Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Prepovedana živila pred prvim letom starosti:
- Sol in soljena hrana.
- Sladkor, sladila, med (zaradi spor Clostridium botulinum, ki lahko povzročijo hudo zastrupitev).
- Sladke pijače, napitki, ki delujejo poživljajoče (pravi čaj, kola).
- Kravje mleko kot samostojni glavni napitek (lahko pa se majhne količine dodajo dopolnilni prehrani).
- Začinjena hrana z ostrimi začimbami.
- Predelani mesni izdelki, ki vsebujejo veliko nitritov.
- Ocvrta hrana, margarina.
- Predelana in vnaprej pripravljena hrana.
- Surovo meso, surovi ribe, školjke in drugi morski sadeži.
- Velike ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige in lahko vsebujejo višje koncentracije živega srebra.
- Siri s plesnijo.
- Mehko kuhana jajca, surova jajca, jajčni beljak.
- Gobe.
- Čaj iz komarčka (ni primeren do četrtega leta starosti zaradi vsebnosti estragola).
Če mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka. Kadar zaradi medicinskih ali osebnih razlogov mati ne more ali ne želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Hranjenje na otrokovo pobudo (BLW metoda)
V zadnjih letih je zelo popularna metoda hranjenja na otrokovo pobudo ali BLW (angl. baby led weaning). Pri tej metodi da otrok pobudo za hranjenje in se tudi hrani sam. Hrana se pripravlja enako kot za odrasle, le da se ne soli in dodaja ostrih začimb, se je ne pasira, tlači ali kakor koli drugače spreminja v kašo. Na tak način se otrok sam hrani s koščki, ki jih nosi v usta, razvija se mu pincetni prijem, izboljšuje motorika in spretnost. Nauči pa se tudi, da mora hrano najprej prežvečiti, nato pogoltniti, kar je bistvena razlika s prehranjevanjem, kjer otroci uživajo pretlačeno in pasirano hrano. Ta način je za dojenčke tudi zelo zabaven, saj hrano primejo, povohajo, se z njo poigrajo.
Slaba stran tega hranjenja je, da je hrana običajno vsepovsod, po oblačilih, stenah, pohištvu. Starši morajo hrano narezati na ravno prave kose, ne prevelike in ne premajhne, da se dojenček ob hranjenju ne zaduši. Nekateri starši kot slabost navajajo tudi to, da se dojenček, hranjen po tej metodi, ne naje dovolj oziroma ga hrana, ki jo zaužije sam, ne nasiti in je zato glavni vir prehrane dojenčka še vedno mleko. Nekaj študij je pokazalo, da naj bi dojenčkom, ki so hranjeni s to metodo, primanjkovalo železa, cinka in vitamina B12. Nekateri starši se odločijo tudi za mešanico hranjenja po žlički in BLW, torej, da določen del hrane otroku pretlačijo oziroma mu obrok pripravijo posebej, en del pa mu dajejo po metodi BLW.
Previdnost pri uvajanju alergenov
Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča. Kaže se, da je zaželeno in varnejše zgodnje uvajanje alergenih živil. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti.
Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine (kozje, ovčje, kobilje mleko) ter sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo.
Ključni nasveti za uspešno uvajanje
- Ne hitite: Pri uvajanju goste hrane se nam ne sme muditi, vzeti si moramo čas. Za vsakega otroka je to popolnoma nova izkušnja, na katero se mora privaditi. Če bomo iz vsega skupaj naredili neko hitenje in priganjanje otroka, da čim prej poje, bo to za njega negativna izkušnja.
- Bodite potrpežljivi: Pri uvajanju novih okusov bodite potrpežljivi, prisluhnite otroku in se z njim pogovarjajte ter se potrudite, da ustvarite kar se da prijetne spomine na obred ob mizi. Nič nenavadnega ni, če otrok v začetku zavrača novo živilo. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno.
- Opazujte otroka: Prepoznavajte dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločajte glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi.
- Ustvarite prijetno okolje: Okolje, v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki.
- Vztrajajte: Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo. Morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni.
- Posnemajte in spodbujajte: Če otrok pri hranjenju poskuša sam jesti z rokami, mu to pustite. S tem vadi fino motoriko prstov, dlani, roke. Z uvajanjem goste hrane naj starši ne hitijo in naj predvsem opazujejo otroka, kdaj bo kazal resnične znake pripravljenosti na hrano, in naj se ne ozirajo na to, kaj pravi okolica.
Z uvajanjem goste hrane se dojenčkove potrebe po dojenju/dodajanju mlečne formule postopno zmanjšujejo, tako da mešana prehrana počasi nadomesti materino mleko/mlečno formulo. Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano.