Prvi meseci življenja dojenčka so obdobje intenzivnega razvoja, spoznavanja sveta in gradnje telesne sheme. Starši se v tem času soočajo z mnogimi vprašanji, med katerimi je tudi, kdaj in kako izpostaviti dojenčka drugim dojenčkom in širšemu socialnemu okolju. Ključnega pomena je pravilno ravnanje z dojenčkom že od najzgodnejšega obdobja, saj to oblikuje njegovo gibanje, telesno zavedanje in kasnejše življenjsko funkcioniranje.
Izpostavljanje svežemu zraku in mrazu
Če ste pravkar rodili in si želite iti na zrak, vam nekaj minut na svežem zraku nikakor ne bo škodilo, prav tako ne vašemu dojenčku. Po nekaj tednih po porodu, če ste zdravi in se dobro počutite, vam celo priporočamo, da greste na sprehod tudi v mrazu. Seveda se primerno oblecite, priporočamo v več tanjših oblačil iz naravnih materialov. Dojenčka oblecite v bombažna oblačila oziroma v oblačila, ki dihajo. Oblecite jih v dve plasti oblačil in zimsko vrečo ali jih dobro pokrijte s toplo odejo.
Strokovnjakinja prof. dr. Ema Mušič, dr. med. internistka, specialistka pulmologije in alergologije, svetuje, da mamice lahko peljejo dojenčke ven tudi pozimi, pri temperaturah pod ničlo, seveda v vozičku primerno zaščitene, večje otroke pa primerno oblečene. Zimske temperature pri nas niso okoliščina, v kateri otroci ne bi smeli ven. Fiziologija dihalnih poti in imunski sistem v dihalih sta naravnana tako, da hladnejši zrak za zdrave otroke, kot tudi zdrave odrasle, ni škodljiv. "Izpostavljanje zdravih dojenčkov in otrok svežemu mrzlemu zraku za kratek čas deluje na njihov imunski sistem tudi blago stimulativno in izboljša njihovo odpornost. Vendar bodite pozorni pri dojenčkih in otrocih, ki so prehlajeni, ker je v tem primeru sluznica v zgornjih in spodnjih dihalnih poteh že spremenjena in razdražena, tako bi mrzel zrak lahko povzročil dodaten kašelj," pojasnjuje Irena Marin Tanasoski, dr.
Gibalni razvoj in pravilno ravnanje z dojenčkom
Starši s pravilnim vsakodnevnim ravnanjem z dojenčkom gradijo njegovo telesno shemo ter usmerjajo in oblikujejo kakovost otrokovega gibanja. S pravilnimi prijemi mu pomagajo, da bolje čuti svoje telo ter lažje osvaja potrebne gibalne vzorce, ki jih bo uporabljal za funkcionalno gibanje vse življenje. Tako kot dojenček občuti svoje telo, tako se giblje. Lahko pa določena odstopanja pripeljejo do resnejših gibalnih težav kasneje v življenju. Zato je še kako pomembno, da z otrokom že v najzgodnejšem življenjskem obdobju ravnamo pravilno.
Otroci z gibanjem spoznavajo svoje telo in svet okoli sebe. Za spodbujanje čim bolj vzravnane in uravnotežene drže ter zdrav gibalni razvoj pa je zelo pomembno, kako ravnamo z njim v prvih mesecih. Na trgu je na voljo ogromno pripomočkov, za katere nas proizvajalci in trgovci prepričujejo, da jih naš otrok mora imeti. Z nekritičnim nameščanjem vanje pa lahko otroka prezgodaj postavljamo v pokončni položaj ali mu gibanje preveč omejujemo. Za hojico je celo dokazano, da je za otroka lahko nevarna.
Gibalni razvoj dojenčka po mesecih
Gibalni razvoj dojenčka je individualen, vendar obstajajo nekatera splošna obdobja, ki jih večina dojenčkov doseže.
Prvi mesec: Gibanje novorojenčka je od "vse ali nič", brez selektivnih gibov in nadzora. Zaradi zvišanega tonusa sodeluje celo telo, gibi so nekoordinirani. Na hrbtu poskuša glavo prinesti proti sredini, na trebuhu pa dvigniti glavo.
Drugi mesec: Začne se usmerjati proti sredini, gibi postajajo bolj nadzorovani. Glavo že za kratek čas zadrži v sredini in lahko fiksira pogled. Na trebuhu lahko dvigne glavo tako, da nos dvigne od podlage.
Tretji mesec: Glavo že zadrži v srednjem položaju in pogleda levo in desno. Noge postavi v položaj s pokrčenimi koleni nad boki, stopala se dotikajo. Roke pripelje na sredino telesa. Prisotno je drobno gibanje, imenovano drencanje. Na trebuhu sta komolca bolj naprej kot rameni, kar omogoča stabilen položaj za dviganje.
Četrti mesec: Na hrbtu leži vzravnano, dvigne medenico in noge postavi v prostor. Poskuša se prekucniti na bok. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri.
Peti mesec: Dvig medenice je močnejši, zanimajo ga stopala. Zna se obrniti na trebuh z aktivnim dvigom glave. V bočnem položaju je stabilnejši. Pojavi se "plavanje", ko so noge in roke dvignjene, glava gleda v prostor.
Šesti mesec: Na trebuhu se začne vrteti (pivotiranje). Hoteno odpira in zapira dlani. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na trebuhu se oprt na dlani odrine nazaj na vse štiri.
Sedmi mesec: Začne se premikati po vseh štirih. Zmore se samostojno usesti z zasukom na eno stran. Postane gibalno svoboden in raziskuje okolico.
Položaji in prijem dojenčka
- Prvi meseci: Dojenček naj v naročju LEŽI. Ena roka mora biti pod otrokom, podpirati hrbet in glavo, ki ne sme zdrkniti vznak čez komolec. Bradica naj se rahlo naslanja na prsi, roki naj ne visitata navzdol. Nosimo ga izmenoma na eni ali drugi roki. V tem obdobju ga nikakor ne smemo nositi v pokončnem položaju, stisnjenega na svojih prsih! Uporabo kengurujčka v prvih mesecih odsvetujemo. Bolj so priporočljive rute ali trakovi, v katerih dojenček počiva bolj postrani, vendar ga moramo tudi v tem primeru podpirati v trupu in paziti, da dojenček ni preveč pokrčen ali sključen, saj mu tak položaj lahko ovira dihanje.
- Voziček: Ko ga peljemo na sprehod, ga položimo v voziček, ki ima ravno dno in ga ne vozimo v »lupinici«.
- Hranjenje: Dojimo lahko leže ali pa v polsedečem položaju. Otroka k prsim prislonimo. Ni treba, da se sklanjamo nadenj. Pri hranjenju po steklenički otroka vzamemo v naročje v podoben položaj. Pazimo, da je glava poravnana s trupom in podprta, bradica naj bo rahlo naslonjena na prsi.
- Polaganje v posteljico/previjalno mizo: Objememo ga okrog ramen tako, da podpremo glavo, ga obrnemo na bok in na podlago najprej naslonimo ritko. Na hrbet ga obrnemo, ko že leži, rameni pa počasi spustimo šele, ko na njegovem obrazu razberemo, da se je novemu položaju prilagodil.
- Dvigovanje: Ponovimo gibe v obratnem vrstnem redu. Otroka primemo za rameni, ga obrnemo na bok, dvignemo najprej zgornji del trupa in si ga položimo v naročje.
- Previjanje: Otroka ne dvigujemo tako, da ga primemo za stopala, pač pa ga primemo za stegno in mu nogici pokrčimo proti trebuhu. Ritko privzdignemo le toliko, da lahko postavimo pleničko.
- "Pase kravice": Med previjanjem ga za krajši čas obrnemo na trebuh. Po prvem mesecu bo začel dvigovati glavico, pri treh mesecih pa se večina že lepo opre na komolce in v tem položaju celo uživa. Če mu roki uhajata nazaj, mu pomagamo tako, da ga podpremo ob ramenih in nadlahteh.
- Pokončno nošenje: Ko dojenček glavo že dobro obvladuje (običajno med tretjim in četrtim mesecem), ga smemo nositi pokonci. Še vedno ga moramo podpirati v trupu. Z eno roko ga naslonimo nase tako, da lahko gleda okrog sebe, z drugo pa podpremo pod ritko in stegni. Ko sedi v naročju, ga z drugo roko podpremo ob pasu.
- Hranjenje po žlički: Najbolje, da nam sedi v naročju. Podpremo mu hrbet in glavo, ki mora biti pokonci. Žličko položimo na spodnjo čeljust in konico jezika ter počakamo, da otrok z ustnicama sam pobere hrano z nje. Če se mu zaleti, pa ga le zasukamo navzdol in po potrebi udarimo z roko po hrbtu.
Neželeni položaji in pripomočki
Doživljanje svojega telesa in sveta okoli sebe je za dojenčka ključno. Zato je pomembno, da starši ne hitijo z nameščanjem otroka v pripomočke, ki bi lahko omejevali njegovo naravno gibanje ali ga postavljali v neustrezne položaje.
- Prezgodnje pokončno sedenje: Dokler je otrok v hrbtu še mehak, ga ne posedajmo med blazine. Bolje je, da ga položimo na tla. Samostojno lahko sedi šele, ko je sposoben sedeti z zravnano hrbtenico.
- Hojica: Za hojico je celo dokazano, da je za otroka lahko nevarna.
- "Lupinica" v vozičku: Med vožnjo v avtu je avtomobilski sedež (lupinica) nujen za varnost, vendar daljše sedenje ali spanje v avtomobilskem sedežu ni udobno. Dojenčki, ki v vratu in trupu še niso čvrsti, pa se pogosto zvijejo v povsem neustrezne položaje.
Nošenje dojenčka in njegov razvoj
Študije kažejo, da je nošenje za dojenčka pomembno in vpliva na njegov razvoj. Preko stika in dotika dejansko vplivamo na del možganov, ki je potreben za učenje in socialno čustvene povezave. Nošenje dojenčka spodbuja optimalni razvoj malih možganov. Dotik je za dojenčke prvi občutek, ki se razvije pred sluhom in vidom, zato je pomemben v zgodnjem otroštvu. Tvoj dojenček potrebuje vso skrb in pozornost, ki mu jo lahko daš. Dojenčki niso odrasli ljudje, oziroma niso dovolj pametni, da bi bili razvajeni. Razvajeni otroci, so tisti, ki naj bi se naučili uporabljati negativno vedenje, da bi dobili tisto, kar želijo. Tvoj dojenček je premlad, da bi namerno manipuliral s teboj. Njegov jok je njegovo komuniciranje s teboj. S tem ko se odzoveš na jok svojega dojenčka, mu gradiš občutek samozavesti in samozaupanja. Univerzalnega pravila koliko in kdaj dojenčka nositi, ni. Poslušaj svoj instinkt, svoj notranji glas, ki ti pravi, da boš svojega dojenčka dvignil in potolažil in crkljal, ko bo jokal. Dojenčki se, do prvega leta starosti, ne morejo razvaditi.
Prvi meseci življenja: spoznavanje sebe in sveta
Prva leta življenja so izjemna priložnost za starše, da kar se da podprejo otrokov razvoj. Sodelovanje z dojenčkom podpira njegov razvoj. Svetujemo, da z otrokom sodelujeta oba starša od prvih dni dalje, če je le mogoče. Naklonjenost in ljubezen lahko izražate na različne načine. Predvsem pa upoštevajte njegove potrebe. Vsak otrok je poseben. Ne primerjajte ga z drugimi, naj se razvija v svojem ritmu.
Opazovanje in odzivanje: Opazujte svojega dojenčka. Sesa ročice, izteguje jeziček? Odpira usta? Morda je lačen. Pristavite ga k prsim. Opazuje vas z velikimi očmi in vam sledi? Morda bi rad samo opazoval. Morda si želi vašega sodelovanja. Poglejte ga. Nasmehnite se. Gruli, oči se mu svetijo, vriska, maha z ročicam, videti je radoveden, igriv? Odzovite se s podobnim. Počakajte na njegov odgovor. Umika pogled? Obrača glavico proč? Morda ima zaenkrat dovolj igre. Zapira očke, si jih menca, se kremži? Morda je utrujen in potrebuje počitek.
Pravočasno odzivanje na potrebe: Na dojenčkove potrebe se vedno pravočasno odzovite.
Odmor za starše: Če ste razburjeni, jezni ali naveličani, si privoščite odmor. Med tem ga varno odložite v posteljico. Nikoli ga v jezi ali obupu ne stresajte.
Telesna bližina: Dojenček nujno potrebuje veliko vaše telesne bližine. Pogosto ga imejte v naročju, na primer med igro, branjem in hranjenjem. Crkljajte ga, bodite nežni in se odzivajte na njegova sporočila.
Čas zase: Razumljivo je, da tudi vi potrebujete čas samo zase in trenutke miru. Pomaga, če se že vnaprej dogovorite, kdaj bo kdo na vrsti za odmor.
Vsakodnevna nega kot priložnost: Med previjanjem in umivanjem naj bodo vaši gibi in dotiki ljubeči in spoštljivi. Žgečkajte ga, pobožajte, pogovarjajte se z njim. Morda lahko v nego vključite masažo.
Raziskovanje telesa in okolice: Z njim se igrajte. Pogosto naj bo na nedrseči podlogi na tleh. Pri tem poskrbite za varnost. Igrajte se prstne igre, izštevanke. V igro z dojenčkom in skrb zanj vključite starejše otroke.
Ustvarjanje ritmov in glasbe: Skupna ustvarjanja ritmov in glasbe v veselje vsem. Uporabite lahko stvari iz gospodinjstva, kot so lesene kuhalnice, žličke, sami naredite ropotuljice. Pazite na varnost, npr. če uporabljate drobne predmete.
Bralne izkušnje: Knjige so lahko vir novih spoznanj in užitka.
Navdušenje nad ljudmi: Dojenčki so navdušeni nad ljudmi. Vašega dojenčka še posebej zanima vaš obraz, uživajo v bližini sorojencev in drugih družinskih članov. Opazuje lahko domače živali. Odhod na vrt, dvorišče ali sprehod je zanj pravo doživetje za vse čute: opazuje, vonja, posluša, čuti gibanje.
Oblikovanje ritma: Pomagajte mu pri oblikovanju ritma. S starejšimi otroki se dogovorite, kdaj v dnevu bodo ure/ura za počitek.
Medsebojna dopolnitev staršev: V skrbi za dojenčka naj se starša dopolnjujeta in izmenjujeta. Medtem ko eden od staršev skrbi za otroka, naj se drug brez slabe vesti posveti sebi (branju, telesni aktivnosti, počitku …).
Higiena in zračenje: Vsi v družini se dosledno držite navodil glede umivanja rok. Vzdržujte čistočo stanovanja. Stanovanje redno zračite.
Smernice za prve mesece življenja
- Spanje: Dojenčki v prvem mesecu spijo od 14 do 17 ur dnevno, vendar pogosto v kratkih intervalih.
- Hranjenje na zahtevo: Novorojenček bo potreboval mleko vsaki 2-3 ure.
- Pleničke: Novorojenčki povprečno porabijo od 8 do 12 plenic dnevno.
- Jok kot komunikacija: Jok je glavni način, kako dojenček sporoča svoje potrebe.
- Prilagajanje na svet: Gibanja so pogosto sunkovita in refleksna, vid pa je omejen.
Priporočila za pripravo na novo rutino
- Mirno in varno okolje: Pripravite prostor za spanje, previjalno mizo in organizirajte potrebščine.
- Preprosta rutina: Vzpostavite osnovno rutino za hranjenje, spanje in igro.
- Zaloga hrane in pomoči: Pripravite zamrznjene obroke ali prosite za pomoč družino in prijatelje.
- Skrb zase: Ne pozabite na svoje osnovne potrebe - počitek, pitje tekočine, uravnoteženi obroki.
- Priprava na nepričakovano: Bodite pripravljeni na izzive, kot so kolike ali poporodna otožnost.
Prvi mesec z dojenčkom je čas prilagajanja in spoznavanja. Čeprav prinaša utrujenost in izzive, je tudi poln čarobnih trenutkov, ki jih boste ohranili v spominu za vedno.
tags: #kdaj #lahko #dojencka #izpostavimo #drugim #dojenckom