Po dolgih enajstih mesecih in verjetno kar nekaj neprespanih nočeh ste končno dočakali tisto noč. Kaj pričakovati ob in po porodu ter na kaj biti pozoren, so zelo pomembne informacije, s katerimi se mora oborožiti vsak skrbnik breje kobile. Le s tem znanjem lahko pravočasno ukrepa, kar je ob porodu in v prvih dneh po rojstvu žrebeta izredno pomembno. Vprašanje, ki ga postavi nemalokatera mamica, je, kdaj po porodu lahko kobila ponovno začne z aktivnostjo.
Priprema na porod
Kobili, ki je vhlevljena, je pred porodom potrebno zagotoviti čim večji in udoben prostor, v katerega jo namestimo vsaj nekaj tednov pred predvidenim rokom. Tako se lahko v miru navadi na novo lokacijo in ji selitev ne povzroča nepotrebnega stresa pred porodom. Brejost pri kobilah traja okoli 330-350 dni. Dva do šest tednov pred porodom se kobilam postopoma začne polniti vime. Kratek čas pred porodom lahko na seskih opazimo tudi t.i. smolo, to je posušeno prvo mleko, ki uhaja iz vimena. To je tudi znak bližajočega se poroda, ki ga lastniki najpogosteje opazijo.
Faze poroda
Porod je razdeljen na tri faze. Prva faza je čas, ko se žrebe v kobili obrača in postavlja v položaj za porod, kar lahko traja nekaj ur. Kobile so v tej fazi nemirne, se prestopajo in mahajo z repom. Naslednja faza je dejanski porod, kjer pride do predrtja plodovih ovojnic, izlitja vode in poroda žrebeta. To obdobje traja od nekaj minut do pol ure; kobile v tem času večinoma ležijo. Če porod traja dlje, je nujno potrebno veterinarsko posredovanje. V tretji fazi poroda kobila iztisne posteljico, kar se mora zgoditi v treh urah po porodu. Če po treh urah posteljice še vedno ni izločila, je potrebno veterinarsko posredovanje, saj lahko zaostala posteljica povzroči hudo infekcijo pri kobili. Ko je posteljica zunaj, jo je potrebno pregledati in preveriti, da se je izločila v celoti. Lahko se jo tudi stehta - težka mora biti približno 10 % telesne teže žrebeta.
Skrb za novorojeno žrebe
Kobila bo hitro po porodu začela navezovati stik z žrebetom in ta stik se najbolj poveča v prvih dveh dneh po porodu. Nekatere kobile, še posebej tiste, ki imajo prvič žrebe, so lahko na začetku pretirano zaščitniške in spremenijo obnašanje do te mere, da postanejo agresivne tudi do poznanih ljudi. To obnašanje se sčasoma večinoma umiri, vseeno pa je treba biti pozoren na obnašanje, predvsem na odnos med kobilo in žrebetom. Nenormalen odnos je na primer agresija kobile do žrebeta, ignoriranje žrebeta ali da žrebetu ne pusti do vimena.
Mekonij ali prvo blato mora žrebe izločiti v nekaj urah po porodu. Če se to ne zgodi, lahko pride do zamašitve črevesa, ki je za žrebe življenjsko ogrožajoča. Zdravo žrebe se bo hitro po porodu začelo postavljati na noge in iskati vime. Velja si zapomniti pravilo 1, 2, 3, in sicer se mora žrebe v prvi uri postaviti na noge, v prvih dveh urah začeti piti mleko, v prvih treh urah pa izločiti prvo blato - mekonij. V primeru, da žrebe ne kaže želje po tem, da bi vstalo, ne najde vimena, ne more sesati ali kakorkoli drugače odstopa od tega pravila, je nujno čim hitrejše veterinarsko posredovanje. Žrebeta v tem obdobju so namreč zelo ranljiva in se jim lahko stanje izredno hitro poslabša.
Novorojeno žrebe mora v prvih nekaj urah zaužiti prvo mleko, ki je bogato z imunoglobulini. Žrebeta v zgodnji starosti namreč niso sposobna sama tvoriti protiteles za obrambo pred različnimi povzročitelji bolezni, ki se nahajajo v okolju, zato mora preko kobilinega mleka nujno prejeti maternalna protitelesa, ki se nato v prebavilih absorbirajo v kri in žrebetu nudijo zaščito v zgodnjem življenjskem obdobju. Brez te prve zaščite je velika nevarnost, da žrebe težje zboli.
Poleg zgoraj omenjenih stvari mora lastnik opraviti tudi preventivne ukrepe. Najbolj pomembno je redno vzdrževanje higiene v prostoru, kjer se kobila in žrebe nahajata, ter vzdrževanje higiene popka. V prvih nekaj dneh oziroma dokler se ne posuši, je popek potrebno večkrat dnevno namakati v primerno tekočino za razkuževanje (1 % jod ali klorheksidin), saj se s tem zmanjša nevarnost za vnos bakterij skozi odprto rano, ki je ostala po porodu.
Kdaj poklicati veterinarja?
Zelo priporočljivo je, da vse kobile in žrebeta po porodu pregleda veterinar, tudi, če je ob porodu potekalo vse gladko. Najbolje je, da to opravi v roku 12-24 ur po porodu. Veterinar bo pregledal kobilo, če so ob porodu nastale kakšne poškodbe, kakšno ima vime ter ali se je posteljica izločila v celoti. Ob pregledu žrebeta se poleg klasičnega kliničnega pregleda opravi še pregled oči, ustne votline in popka. Zelo priporočljivo je tudi, da veterinar žrebetu odvzame vzorec krvi in preveri vsebnost maternalnih protiteles, saj lahko ob njihovi nezadostni količini v krvi s primernim ukrepanjem (najpogosteje je to intravenozna aplikacija krvne plazme) zmanjša nevarnost za pojav bolezni. Prav tako bo veterinar ob pregledu opazil kakršnakoli druga odstopanja (na primer kotno deformacijo nog), ki se jih lahko v zgodnji starosti uspešneje rešuje.
Obravnava kobil po porodu glede nadaljnje aktivnosti
Ginekologi priporočajo, da je po porodu dobro začeti z vadbo postopoma. Sicer izbrani ginekolog priporoči, da z vadbo počakate šest tednov po porodu, vendar je odvisno od posameznice, kako se počuti. Na splošno velja, da nosečnice, ki so telovadile že med nosečnostjo in so imele porod brez težav, lahko po porodu, ko začutijo, da imajo dovolj moči, že začnejo z lahko vadbo. Za ženske po carskem rezu velja to obdobje od 10 do 12 tednov po porodu.
Koliko aktivnosti je priporočljivo?
Vadi lahko od dvakrat do trikrat tedensko, postopoma. Pomembno je, da z vadbo po porodu ne prehiteva, če se ne čuti dovolj spočito in psihofizično pripravljena na dodatni napor. Vsako pretiravanje, še posebej, če že pred in med nosečnostjo ni bila v zavidljivi kondiciji, ji bo le škodovalo.
Priporočljive oblike aktivnosti
- Na začetku so priporočeni tridesetminutni sprehodi trikrat na teden.
- Vaje za mišice medeničnega dna lahko izvaja že takoj po porodu (te vaje so tudi zelo priporočene).
- Priporočena je zmerna aerobna vadba.
- Šest tednov po porodu (oz. po priporočilu ginekologa) lahko začnemo tudi z drugimi vajami (za trebušne in ostale mišice telesa).
- Zaradi nošenja otroka so zelo obremenjene tudi mišice rok in ramenskega obroča, zato naj poskrbi tudi za ustrezno krepitev mišic rok, saj bo le tako otroka lažje dvigovala, nosila, držala …
8-minutne vaje za mišice medeničnega dna po porodu, ki jih je treba izvajati vsak dan (poporodno okrevanje medeničnega dna)
Zakaj je pomembno ostati aktivna?
Morda je telovadba za novopečene matere zadnja stvar, na katero pomislijo, vendar jim bo telo zelo hvaležno. Redna vadba pomaga pri izgubi odvečne teže, obnavlja mišice, napolni z energijo, izboljša počutje, odganja stres in morebitno poporodno depresijo.
Vpliv fizične aktivnosti na dojenje
Raziskave, kjer so proučevali telesno aktivnost in dojenje, so pokazale in dokazale, da mleko po vadbi ne spremeni okusa in se otroci lepo dojijo. Prehajanju mlečne kisline iz mišic ("kar čutimo kot musklfibr") v mleko ob zmerni telesni vadbi ni možno in mleko se pri telesni aktivnosti ne "skisa". Težave lahko nastopijo ob preveliki intenzivni fizični aktivnosti, zato vadbo prilagodite težavnosti. Težave z dojenjem oz. količino mleka po telesni aktivnosti lahko edino pripizujemo temu, da mati premalo počiva, in stresu, ki ga doživi majhen dojenček ob ločitvi od matere. Priporočljivo je dojenje pred treningom.
Razmnoževanje in ciklus kobil
V različnih podnebjih sveta funkcijo reprodukcije oblikuje okolje, podnebje. Prilagajanje reprodukcijskega ciklusa vremenu in hrani, ki je na razpolago v naravi, je izrednega pomena za preživetje. Najpomembnejšo vlogo tako igra svetloba. Konji imajo v puščavah in območjih okrog ekvatorja, kjer je pomlad zgodnejša in dnevi daljši kot drugod, daljši reprodukcijski ciklus, za razliko od sorodnikov na daljnem severu, kjer je sezona izredno kratka. Pasme, razvite v Veliki Britaniji, severni Evropi in severni Ameriki, dosegajo vrh ciklusa od maja do avgusta. V organizirani reji pa o tem, kaj je najboljše, odloča človek in je za večino "atletskih pasem" cilj žrebitve čim bližje 1. januarju.
Spolna aktivnost se prične v puberteti in traja skozi celo življenje kobile. Spolno zrelost doseže pri letu in pol, nekatere že v 10., druge v 24. mesecu. Večina pasem je sezonsko poliestrična, kar pomeni, da lahko na svet spravljajo potomstvo samo v določenem obdobju leta. Spolni ali estrusni ciklus se sestoji iz dveh faz - estrusa (gonitev, spolni žar), v katerem kobila dopušča oploditev, ter diestrusa, obdobja mirovanja. Običajen ciklus traja enaindvajset dni (5 dni estrusa in 16 diestrusa) in se tako ponavlja do konca sezone ali do oploditve. Seveda pa so individualne razlike v dolžini ciklusa kar pogoste, zato je potrebno spremljati zunanje znake kobile (npr. slabši apetit, hrzanje, nemir, širjenje zadnjih nog, “počepanje”, pordela sluznica vulve,…) ali preizkušati z žrebcem.
Cilj ciklusa je dostava plodnega jajčeca v reprodukcijski trakt, kjer je lahko oplojeno. Jajčeca nastajajo v jajčnikih kot odgovor na hormonsko reakcijo. Hormon, ki se sprošča v delu možganov, imenovanem hipotalamus, se imenuje GnRH ali gonadotrophin releasing hormone. Stimulira hipofizo, žlezo v velikosti manjšega oreha, povezano z možgani, ki proizvede dva hormona - FSH (folikelstimulativni hormon) in LH (luteinizirajoči hormon). FSH in LH sta nujno potrebna za razvoj in dozoretje folikla, strukture na jajčniku, ki proizvaja jajčeca in v ciklusu te proizvodnje tudi sprošča estrogen, hormon, zaradi katerega kobila postane "spolno dovzetna za žrebca", se pravi, da pride v estrus. Do ovulacije povprečno pride 24-48 ur pred koncem estrusa in traja od nekaj ur do enega dne. Ker je optimalna življenjska doba izločenih spermijev cca 48 ur, je najboljši čas za pripust pred samo ovulacijo.
Iz skupine majhnih foliklov se loči eden, ki postane dominanten v ciklusu in raste od 3-5 mm na dan, dokler ne doseže premera 40 mm. Do oploditve tako pride v zgornjem delu jajcevoda in oplojeno jajčece preživi tu še kak teden, preden se spusti v maternico. Ključni dogodek nastopi kmalu po ovulaciji. Celice iz foliklove strukture se spremenijo v t.i. luteinske celice in tvorijo rumeno telo, po izgledu in funkciji endokrino žlezo, ki začne proizvajati hormon progesteron, nujen za nastanek in vzdrževanje brejosti do začetka funkcioniranja placente (posteljice). Embrio ustvari kemični signal, ki ga maternica sprejme in tako zazna brejost. Če ga ne, maternica sprosti prostaglandin, ki potuje po krvi in ob prihodu v jajčnik uniči rumeno telo. Nivo progesterona pade, začnejo se ustvarjati novi folikli.
Po porodu: Kdaj je primerno ponovno pripustiti kobilo?
Skrb za kobilo se prične že dosti pred samo koncepcijo oz. začetkom brejosti, pa naj gre za "prazno" kobilo ali žrebico, ali pa neprekinjen ciklus pri plemenskih kobilah. Pri praznih kobilah je odločitev, kdaj pripuščati, dokaj preprosta. Če je kobila zdrava in ima redni spolni ciklus, ne bi smelo biti večjih težav. Kaj pa kobila, ki je pravkar žrebila? Večina kobil se začne goniti peti do osmi dan po žrebitvi. Glede na čas ovulacije (pribl. 10. dan) nam zdrav razum govori, da maternica še ni pripravljena (postavljena v normalno stanje), vendar na odločitev velikokrat vpliva termin naslednje žrebitve, ki naj bi bila spet čim prej v naslednjem letu.
Maternica gre po žrebitvi skozi dramatične spremembe. Posteljica se mora izločiti, maternična stena se mora regenerirati, organizem mora premagati bakterije, ki vdrejo v maternico in slednja se mora tudi skrčiti. Deluje li kobila izčrpano, utrujeno še kar nekaj dni po žrebitvi? Ste pripravljeni transportirati njo in nekaj dni staro žrebe na pripust k žrebcu in jih tam pustiti kak teden? Vsekakor pa ne gre zanemariti tudi podatka, da določen odstotek kobil sploh ne ovulira v prvem ciklusu. Kobile, ki žrebijo zgodaj (januarja, februarja ali v prvi polovici marca), imajo lahko neaktivne jajčnike vse do pozne pomladi. Statistično je povprečen uspeh oploditve 50-60 % na ciklus. Povsem sprejemljivo je, da traja dva do štiri cikluse, da se kobila zabreji. Pri oplojevanju v prvi gonitvi po porodu je uspeh še dodatnih 10-20 % nižji. Odsvetuje se umetno oplojevanje kobil, ki do 8. V idealnih pogojih, na najbolje opremljenih kmetijah oz. pripustnih postajah, je odstotek brejosti na koncu pripustne sezone nekje pri 90 %. Najbolj točno merjenje plodnosti je odstotek zabrejitev na ciklus. Če bi torej pogledali pripustni center, kjer pripuščajo 100 kobil, bi se jih 50 zabrejilo pri prvem pripuščanju (ali osemenjevanju). Od ostalih 50-tih bi se jih, teoretično, v drugem ciklusu zabrejilo 25.
Skozi prvih sedem mesecev z mlado mamo ravnajte, razen v posebnih okoliščinah oz. zdravstvenih težavah, kot bi ravnali z ne-brejo kobilo. Zmerna ježa in rekreacija ji bosta samo koristili. Pri hranjenju upoštevajte načelo kvalitete, količine povečajte v zadnjih štirih mesecih. Prost dostop do sveže in čiste vode verjetno ni treba posebej omenjati. Pomembna je skrb za kopita, zobe in pa seveda standardna cepljenja in antiparazitni program. Kot že rečeno, zadnje štiri mesece povečajte obroke hrane, vendar ne pretiravajte. Kobila naj bo pri močeh in polna življenja, ne pa zavaljena in brez kondicije.
Zapleti med brejostjo in po porodu
Kljub prvi potrjeni brejosti (UZ) še vedno obstaja manjša možnost, da nekje do 3. meseca brejosti plod razpade oz. ga maternica absorbira. Prav tako kobile občasno splavijo (zvržejo). Če med brejostjo opazite odpiranje vagine ali kapljanje mleka, takoj pokličite veterinarja. Prav tako shranite morebitne ostanke plodu ali posteljice, da jih veterinar pregleda, ker lahko tako ugotovi vzrok abortusa. Nastanek življenja pri kateremkoli živem bitju meji na čudež. Kako drugače opisati fenomen združenja dveh mikroskopsko majhnih celic in njune rasti v živo bitje, ki, v primeru konja, lahko tehta 300, 500 ali celo 1000 kilogramov, ko odraste. Znanost seveda nima opravka s čudeži, temelji na dejstvih in opazovanjih, ki nam odkrivajo največje skrivnosti življenja, med drugim tudi reprodukcijo pri konjih.
Zgodaj prepoznan problem pomeni enostavnejše zdravljenje, boljšo prognozo in bistveno manj stresa za vse vpletene. Ključnega pomena je tudi globinska masaža notranjih brazgotin po carskem rezu ali epiziotomiji.
Časovnica razvoja ploda in pomembni mejniki
Jajčece, oplojeno v jajcevodu, se kot embrio ali zarodek v maternico spusti cca 6-7 dni po oploditvi, veliko manj kot milimeter. Naslednji teden raste, se razvija, potuje po maternici in se pri tem dotika ovojnice ter tako kobili signalizira, da je breja. Med 15. in 17. Z modernimi ultrazvočnimi napravami se zarodek odkriva že od 12. dne naprej. Z zgodnjim ultrazvočnim pregledom se lahko ne samo prepričate o brejosti, temveč tudi preverite morebitne napake na rodilih v primeru ne-brejosti, preverite rast folikla in dokaj točno napoveste ovulacijo, kar pa je morda še najbolj pomembno, preverite število zarodkov. Dvojčki so pri konjih skrajno nezaželeni, saj pri večini brejosti pride do abortusa, mrtvorojenih žrebet ali smrti kmalu po rojstvu. Po 21. dnevu se že zazna srčni utrip; po 40. dnevu izraz embrio, zarodek, zamenjamo s fetusom, plodom; med 59. in 68. Ves ta čas se okrog embria in pozneje fetusa dogajajo spremembe v sami maternici. Med domačimi oz. udomačenimi živalmi kobile posedujejo unikatne karakteristike, med njimi tudi to, da se placenta (posteljica) pritrdi na maternico šele po drugem do tretjem mesecu brejosti. V prvih šestih do sedmih mesecih plod zraste do velikosti povprečne mačke. Večina rasti se torej dogaja v zadnjih štirih mesecih. To predstavlja večjo obremenitev za kobilin organizem, saj plod zdaj črpa dosti več hranilnih snovi kot v začetku. Povprečna dolžina brejosti je od 338 do 343 dni. Normalen razpon je v okviru 320 do 360, po mnenju nekaterih veterinarjev celo 380 dni.
Zaključek
Skrb za kobilo in novo življenje je odgovorno delo, ki zahteva pozornost, znanje in pravočasno ukrepanje. Zavedanje o fizioloških procesih, ki potekajo med brejostjo, porodom in po njem, je ključno za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja tako matere kot potomca. Postopna vrnitev k aktivnosti po porodu, prilagojena individualnim zmožnostim kobile, je pomemben del okrevanja in priprave na novo reproduktivno sezono.