Pogosto se starši srečujejo z izzivom, ko njihovi dojenčki ali otroci bdijo čez noč ali pa se prebujajo več ur ponoči. Ne glede na to, kaj starši poskušajo, da bi otrok ponovno zaspal, pogosto ne uspe. Če otrok ni v obdobju razvojnega preskoka ali se v družini ni zgodila večja sprememba, je razdeljena noč ali bedenje čez noč v veliki meri biološka težava. Težava ni v tem, da vaš otrok ne zna zaspati, ampak v tem, da ne more zaspati, ker nima dovolj spalnega pritiska, ki bi ga držal v spanju. V naslednjih zapisih bomo izvedeli, zakaj lahko pride do tega in kako si lahko pomagate.
Vzroki za nočno bedenje in razumevanje spalnih mehanizmov
Otroci se glede na biološke potrebe razlikujejo po tem, koliko spanja potrebujejo. Če so celokupne potrebe vašega otroka po spanju 12 ur in čez dan spi 3 ure, bo vaš otrok čez noč spal 9 ur. Ključnega pomena je razumevanje dveh glavnih mehanizmov, ki uravnavata spanec: cirkadianega ritma in homeostatičnega pritiska po spanju.
- Cirkadiani ritem: To je notranja biološka ura, ki uravnava naš 24-urni cikel spanja in budnosti. Pri dojenčkih ta ritem še ni povsem razvit, zato se njihovi spalne in budne faze izmenjujejo v krajših intervalih, enakomerno razporejenih čez dan in noč. Govorimo o večfaznem ali ultradianem ritmu budnosti in spanja.
- Homeostatična težnja po spanju (spalni pritisk): Ta pritisk nastane ob tem, ko je vaš otrok večji del dneva buden. Dalj časa ko je otrok buden, večji je pritisk po spanju. Ta pritisk je tisti, ki otroka drži v globokem in mirnem spancu.
Ko otrok bedi čez noč nekaj ur, se spalni pritisk loči od cirkadianega ritma. To pomeni, da otrok morda spi 8-9 ur in se zbudi precej osvežen in pripravljen, da začne dan … ob 2. uri zjutraj! Vaš otrok bo nekaj časa pokonci, spalni pritisk bo začel počasi naraščati in nato bo spal še nekaj ur do jutra. To lahko traja do dveh tednov, če pa to traja že tri ali več tednov in se vzorec ponavlja vsaj 3 noči v zaporedju enega tedna, je to izziv, ki zahteva posredovanje.
Vloga spalnih asociacij pri nočnem prebujanju
Pomemben dejavnik pri nočnem prebujanju so tudi spalne asociacije. Vzemimo primer dojenčka, ki brez poznane spalne asociacije (kot je dojenje ali nošenje) ne zaspi nazaj. V prvem delu noči je melatonin in spalni pritisk zelo visok. V drugem delu noči pa naravno pade, zato se dojenčki tudi bolj pogosto prebujajo v drugem delu noči.
Dojenček se v drugem delu noči prebudi, ker ne dobi poznane spalne asociacije. To ga lahko preplavi s stresnimi hormoni, kar povzroči, da je nekaj časa buden, dokler spet ne naraste spalni pritisk, ki ga nato pospremi v spanje. V takem primeru je treba delati na dodajanju spalnih asociacij ob nočnem uspavanju, da otrok sprejme druge načine pomiritve.
Vpliv dnevnega spanja na nočni počitek
Po 4. mesecu otrokove starosti se priporoča, da otrok ne spi več kot 3 ure čez dan (v to se štejejo vši dnevni dremeži). Zakaj? Če vaš otrok čez dan dlje spi, se zgodi, da v nočnem spanju nima dovolj spalnega pritiska, ki bi ga držal v spanju. Spalni pritisk se loči od cirkadianega ritma in posledično otrok nima hormonov, ki bi ga držali v nočnem spanju.
V takem primeru priporočamo, da poskušate nežno omejevati otrokov dnevni spanec. Če je vaš otrok starejši od dveh let, priporočamo, da ga po 2 urah dnevnega spanja poskusite prebuditi. Če imate dojenčka, poskusite uravnavati njegovo dnevno spanje tako, da ga pri zadnjem dnevnem spanju prebudite in omejite njegov dnevni spanec. Pri večini dojenčkov, ki imajo pogosta dnevna spanja, opazimo, da je zadnji spanec navadno najkrajši. V angleščini boste zasledili pogovorni izraz "cat nap". Našim cirkadianim ritmom je naravno, da pred nočnim spanjem ostanemo dalj časa budni, ker se tako ustvari višji spalni pritisk, ki nas drži v nočnem spanju.
Nič ni narobe, če otroku ob težki noči omogočite več dnevnega spanja. Je pa pomembno, da se ne ujamemo v začaran krog, ko to postane pogosto in se otrok začne redno prebujati in bedeti čez noč. Tukaj gre predvsem za nezavedno igro cirkadianih ritmov in spalnega pritiska. Če spalnega pritiska ni dovolj, nas ta ne more držati v nočnem spanju. Različne raziskave kažejo, da preveč dnevnega spanja vodi tudi v bolj razdrobljene noči.
Konkretne rešitve za odpravo nočnega bedenja
Če se vaš otrok že dalj časa prebuja in bedi čez noč, se je lahko ustvarila navada, ki so jo možgani ponotranjili. V takih primerih lahko poskusite z naslednjimi metodami:
Metoda "Wake to Sleep" (Prebudi za spanje)
Izberite tisto metodo, ki vam je najlažja. "Wake to Sleep" je metoda, ki se odlično obnese v primeru, da je treba prekinjati določene vzorce in navade, uporabljamo jo tudi pri podaljševanju dnevnega spanja. Poskusite ponavljati omenjeno metodo en teden. Teden dni potrebujejo možgani, da okrepijo nove povezave in lahko se zgodi, da bo vaš otrok začel spati dlje.
Ta metoda vam pride prav takrat, ko opazite, da so otrokova prebujanja skoraj vsak dan konstantna. Torej, da se otrok recimo prebudi skoraj vedno bolj ali manj ob isti uri in je nato buden nekaj časa. Opazujte, kdaj se vaš otrok prebudi. Recimo, da opažate vzorec, da se vaš otrok vedno prebudi ob 2. uri zjutraj. Takrat se opomnite in si pripravite budilko ter pojdite k njemu okoli 1h in 45 minut (uro prilagajajte uri prebujanja svojega otroka) in ga res narahlo prebudite … toliko, da zmotite spalni cikel, ki bo ob tem šel v prvoten položaj. Otroku položite dudo v usta, ga pobožajte, nežno pihnite v lička, lahko ga podojite … samo tako, da ga narahlo predramimo. Ponavljajte to metodo nekaj dni; včasih se zgodi, da s to metodo prekinemo določene navade, ki jih možgani otroka povezujejo s spanjem.
Kako uspavati dojenčka, po mnenju "Šepetalca dojenčkov"
Spreminjanje dnevnega urnika spanja
Otroka uspavajte ob običajnem času, če pa se zbudi 45 minut kasneje, to preprosto sprejmite in to obravnavajte kot dnevni dremež (lahko ga tudi prebudite, če to dobro prenaša). Nato ga položite v posteljo približno 2 uri pozneje. Tako boste ustvarili večji spalni pritisk in otrok bo spal dlje, poleg tega boste tako lahko prekinili povezavo bedenja čez noč. To ponavljajte približno 3 dni zaporedoma in nato otroka položite v spanje ob običajni uri.
Razumevanje drugačnih scenarijev in posebnosti
Nekoč me je na zasebno kontaktirala mamica, katere dojenček je prve dve leti imel daljša obdobja budnosti, ki jih je ona pripisala temu, da je to del odraščanja. Kasneje se je izkazalo, da je imel fantek Obstruktivno spalno apnejo, in bilo je bedenje simptom, da nekaj ne deluje v homeostazi. V takih redkih primerih je ključno sodelovanje z zdravnikom.
Kako spijo odrasli v primerjavi z dojenčki?
Spanje dojenčkov se zelo razlikuje od načina spanja odraslih. Medtem ko odrasli sami najdejo načine, kako zaspati, dojenčki potrebujejo vašo pomoč. "Pomirjujoče misli" pred spanjem lahko odraslim omogočijo, da se lažje potopijo v "non-REM" fazo spanja, čas, ko je spanec globok in miren. Po nekaj več kot eni uri odrasli preidejo v "REM" fazo spanja, ko je spanje plitko in se lažje zbudimo. Obe fazi se ponoči menjata vsakih nekaj ur. Odrasel človek, ki spi osem ur, v povprečju mirno spi šest ur, aktiven spanec pa je na sporedu le dve uri.
Dojenčke je treba velikokrat dojiti, gugati in nositi v naročju, da lahko zaspijo. Verjetno ste opazili, da veke še vedno vibrirajo, čeprav so otrokove oči zaprte. Roke in noge so sproščene, vendar občasno trzajo. Ni nenavadno, da se dojenček v spanju veselo smeji. Tudi ko mislite, da vaš dojenček spi, se zgodi, da se zbudi, ko ga položite v posteljico. To kaže, da je dojenček še vedno zelo lahno spal.
Poskusite podaljšati ritual spanja na približno dvajset minut. Dojenčkovi grimase in trzljaji se bodo postopoma umirili in to kaže na to, da dojenček spi vse bolj trdno. Zelo majhni dojenčki nimajo stopenj trdnega spanca in se zato pogosto zbujajo ponoči. Odrasli v tej fazi spanja lahko gredo na stranišče, se vrnejo v posteljo in takoj nadaljujejo s spanjem. Tako tudi dojenčki; če so lačni ali potrebujejo menjavo plenic, se bodo zbudili in če jih boste nahranili in zamenjali v tišini in brez močne svetlobe v sobi, bodo kmalu nadaljevali s spanjem. Zato je dobro imeti ob postelji šibko nočno svetilko, ki vam bo olajšala preoblačenje in hranjenje ter ne bo prebudila otroka. Če prižgete luč v sobi, ko dojenček zajoka in začnete glasno govoriti, se bo dojenček zbudil in veliko težje zaspal.
Zakaj so nočna prebujanja včasih dobra?
Potrebe dojenčkov v prvih mesecih življenja so največje, možnosti, da sporočijo, kar potrebujejo, pa najmanjše. Otroško telo se razvija z vrtoglavo hitrostjo. Želodec in prebavni sistem sta še vedno slabo razvita. Materino mleko je zelo lahko in hitro prebavljivo, zato je treba otroka pogosto nahraniti. Če lakota otroka ponoči ne bi mogla zbuditi, bi to povzročilo upad razvoja in hujšanje.
V obdobju, ko je dojenček prehlajen, je potrebna dodatna skrb. Poln nos otroku otežuje dihanje, otrokova koža pa je še tako tanka, da telo ne more samo uravnavati toplote - kar lahko ogrozi otroka. Telo se ne more samo ogreti, če je mrzlo, in ohladiti s potenjem, če je vroče, temveč morate oblačila in posteljnino prilagoditi razmeram v prostoru, kjer dojenček spi.
Raziskave potrjujejo, da je lahek spanec najboljši za zdravje otroka, da se lahko s prebujanjem odzove na grozeče okoliščine. Poleg tega se način spanja dojenčkov šteje za "pametnejšega" od spanja odrasle osebe. Lahek spanec pomaga pri razvoju možganov, saj se pretok krvi v možgane v aktivni fazi spanja skoraj podvoji. Telo nato poveča proizvodnjo živčnih beljakovin v možganih. Možgani ta čas uporabljajo za obdelavo informacij, ki jih je dojenček prejel, ko je buden, shranjujejo se koristne informacije in zavržejo nepomembne. Prezgodaj rojeni dojenčki skoraj 90 odstotkov svojega časa preživijo v fazi lahkega spanja in tako pospešijo razvoj možganov. Z izogibanjem globokemu spanju dojenčki zmanjšajo tudi tveganje za nenadno smrt dojenčka.
Kdaj se nočna prebujanja nehajo?
Eno od vprašanj, na katero si novopečeni starši najbolj želijo odgovora, je: kdaj začnejo dojenčki spati vso noč? Ni univerzalnega odgovora. Najbolj natančno bi bilo reči: ko so otrokovi možgani in prebavni sistem dovolj razviti.
Dojenčki v prvih treh mesecih zelo redko spijo več kot štiri ure v kosu, brez potrebe po hranjenju. Vendar pa skupaj spijo od štirinajst do osemnajst ur na dan - vse je odvisno od tega, kdaj in kako je ta spanec porazdeljen. Med tretjim in šestim mesecem se bo število nočnih zbujanj zmanjšalo na eno ali dve; to je prvi pomemben korak k otrokovi zrelosti, ki bo staršem prinesel olajšanje.
Spalne navade vašega otroka so posledica njegovega temperamenta, ne vašega načina, kako zaspite in poskušate odkriti čarobni recept za daljši nočni spanec.
Zaključek, ki ga ni
Spanje dojenčka in kako se spreminja iz meseca v mesec, je ena največjih skrbi vsakega starša. Ali vaš dojenček spi dovolj? Ali spi preveč? Se prepogosto zbuja sredi noči? To so vprašanja, ki si jih zastavljajo novopečeni starši, ko njihov novorojenček spi nemirno.
Kot starš moramo razumeti spalni ritem dojenčka in kako se ta skozi mesece spreminja. Dojenčki imajo popolnoma drugačne spalne navade kot odrasli, saj še nimajo razvitega cirkadianega ritma. Zaradi tega se med spanjem pogosto prebujajo, kar pa je povsem normalno. Vseeno pa obstajajo načini in metode, kako lahko pomagate svojemu dojenčku, da bo spal mirneje, vi pa boste lahko bolj sproščeni.
V tem članku smo raziskali, kako se spreminja spanje dojenčka po mesecih, zakaj se dojenček pogosto prebuja in kako ga pomiriti, kako prepoznati težave s spanjem dojenčka in kdaj poiskati pomoč. Z razumevanjem bioloških procesov in z nežnim prilagajanjem dnevnih rutin lahko pomagate svojemu otroku do boljšega in bolj mirnega spanca.