Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje. Uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane predstavlja pomemben korak v razvoju dojenčka, pri čemer se starši pogosto sprašujejo o primernosti posameznih živil, kot je pšenični zdrob.
Dojenje kot temelj zdravega razvoja
Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Matere naj v tem obdobju čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki (dojenčki, hranjeni po steklenički z mlečno formulo). Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem. Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Dojenje je praktično; mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Zaznavanje okusov in vloga nosečnice ter doječe matere
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacija vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več materinega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
V primeru, da mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka, ki pa v nekaterih primerih ni možno ali priporočljivo. Možni vzroki za to so lahko bodisi pri otroku (npr. galaktozemije, fenilketonurije, huda podhranjenost, alergije na hrano - če mati ne izvaja diete) ali pri materi (npr. nezadostna količina materinega mleka, nujno uživanje nekaterih zdravil, operacije dojk ali druge fiziološke težave z dojkami, huda podhranjenost matere, tuberkuloza, okužbe z virusom herpesa, HIVa). Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobijo slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mamo, ki za svojega otroka želi le najboljše, zelo občutljiva tema. Vedeti moramo, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja.
Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke. Začetno mleko je živilo, ki zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. V prvih šestih mesecih se nadaljevalnega mleka ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri takšni starosti. Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico. Priprava nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Uvajanje goste hrane: Kdaj in kako?
Kljub uvajanju mešane prehrane ima dojenje še vedno pomembno vlogo. Po priporočilih naj se uvajanje mešane prehrane prične med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
Pregled časovnice uvajanja:
- Prvih 6 mesecev življenja: materino mleko (MM) ali adaptirana mlečna formula.
- Ne < 4. in ne > 6. mesecu: MM ter 1 nov obrok/mesec: a) zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša (kosilo); b) mlečno-žitna kaša (večerja); c) sadno-žitna kaša (malica).
- Od 10. meseca: Otrok uživa vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ob vsakem obroku popije tudi vodo, večino v dopoldanskem času. Nikakor niso primerni čaji z dodatkom sladkorja. Tudi sadni in zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov) vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, ki spodbudijo nastanek zobne gnilobe in povečujejo tveganje za debelost.
Pšenični zdrob v prehrani dojenčka
Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira), v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti.
Glede dojenja veljajo enaka zgoraj navedena priporočila za vse dojenčke, tudi za tiste s povečanimi tveganji za alergije (mati, oče, brat ali sestra ima dokazano alergijo). Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine (kozje, ovčje, kobilje mleko) ter sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo. Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil, kot so npr. jajca, ribe, arašidi zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih, ki imajo večje tveganje za razvoj alergijske bolezni. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti.
Od začetka 5. do 7. meseca starosti se pri uvajanju novih živil začne s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša korenčka, mu lahko ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Količino zelenjave postopno povečujemo na 90 gramov in od 7. meseca na 100 gramov dnevno. Po približno tednu dni, ko dojenček osvoji prve veščine hranjenja po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje (dva dela korenčka, en del krompirja in ena žlička sojinega olja), ki jo prav tako postopno uvajamo teden dni. Tretji teden po uvedbi dopolnilne hrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok (150-200 g kaše). Kašo pripravimo po možnosti iz sveže zelenjave. Kašo lahko shranimo v manjše posodice, ki jih zamrznemo na -20°C. Takšna kaša je bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline.
Uporaba ležalnikov, štorkelj, hojice pri dojenčku z razvojnega vidika
Od 5. do 7. meseca starosti, ko se uvajajo žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves …), je optimalno uvajanje med 6. in 7. mesecem starosti. Od začetka 6. do 8. meseca dni po uvajanju kosila še en mlečni obrok (večerjo) postopoma nadomestimo z mlečno-žitno kašo (200-250 g), ki ji dodamo pretlačeno sadje (ali sadni sok). Preglednica. Od 6. do 8. meseca se lahko ponudi tudi pretlačeno sadje (ali z vitamini obogateni sadni sok). Od začetka 7. do začetka 9. meseca dva meseca po uvajanju mešane prehrane še tretji mlečni obrok, popoldansko malice, nadomestimo z žitno-sadno kašo (200-250 g), ki zaradi nizke vsebnosti beljakovin dopolnjuje druge beljakovinsko bogate obroke. Od 7. do 9. meseca starosti se lahko ponudi pretlačeno sadje (sveže sezonsko, npr. jabolka, hruške, breskve, nektarine, marelice, borovnice, maline; banane so zelo sladke, zato jih moramo pretlačiti skupaj z manj sladkim sadjem) ali z vitamini obogateni sadni sok. Dojenček ima že močne dlesni in prve zobke, zato mu hrane ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na vse večje koščke. Gosto hrano s koščki uvedemo do 10. meseca starosti.
Lahko jih uvajamo od 4. meseca dalje. Odlikuje jih zelo ugodna sestava maščob, bogata z omega-3 večkrat-nenasičenimi maščobnimi kislinami, zlasti DHK in EPK, ki sta zelo pomembni za razvoj vida, rast in psihomotorični razvoj. Poleg tega jih odlikuje vsebnost maščobotopnih vitaminov A in D. So tudi eden najbolj bogatih virov joda v prehrani. Vsebujejo visoko vredne beljakovine, veliko železa, kalija in niacina - vitamina B3. Za dojenčka so priporočljive čim bolj sveže, drobne, mlade ribice, npr. skuša, slanik, sardine, pa tudi losos, ki naj bodo dušene ali pečene, ne pa ocvrte.
Pediatrična stroka pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih priporoča uravnoteženo mešano prehrano s hranili rastlinskega in živalskega izvora. Mešana prehrana zagotavlja vso potrebno energijo, makro- in mikrohranila za normalno zdravo rast in razvoj. Pediatri se pogosto srečujejo z otroki, ki so hranjeni s katerim od vegetarijanskih načinov prehrane, pri čemer so iz prehrane izključene določene vrste živil. Pri izogibanju vsem živilom živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in med - veganska prehrana, prehrana s presnimi živili in frutarijanski način prehranjevanja) obstaja resno tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, joda in vitaminov B12, B2, A, D; maščobnih kislin omega-3, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), pa tudi beljakovin in energije. Smernice Evropskega združenja za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in slovenske smernice odsvetujejo strogo vegetarijansko ali vegansko prehrano za otroke.
Izogibanje neprimernim živilom
Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Živila, ki se jim je treba izogibati ali jih omejiti:
- Sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem: bonboni, čokoladni in kakavovi namazi, sladice, sladkarije, slaščice, sladka živila, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem, ipd.
- Živila, ki vsebujejo trans maščobne kisline: predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati, živila, ki so segreta ali ocvrta pri temperaturah nad 120°C.
- Kravje mleko in mlečni izdelki (jogurt, skuta, sir) kot samostojni napitek oz. večji del prehrane pred prvim letom starosti.
- Med: po prvem letu starosti.
- Jajčni beljak: po prvem letu starosti.
- Morski sadeži: po prvem letu starosti.
- Školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (npr. jetrcam, jetrnim paštetam, ki lahko vsebujejo več t.i. težkih kovin).
Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke). Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje).
Pšenični zdrob in polenta: Kdaj in kako?
Mnogi starši se sprašujejo, kdaj je primerno ponuditi dojenčku pšenični zdrob ali polento. Glede na smernice, uvajanje glutenskih žitaric, kamor spada tudi pšenični zdrob, se priporoča med 6. in 7. mesecem starosti, ko je dojenček še dojen. Uvajanje glutena v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša verjetnost pojava celiakije. Uvajamo ga postopno, sprva v manjših količinah, nikakor pa ne pred 4. mesecem starosti. Pšenični zdrob lahko skuhamo na vodi in kasneje dodamo adaptirano mleko ali materino mleko. Če v rodbini ni celiakašev ali drugih alergikov, ga lahko mirne duše ponudimo po dopolnjenem 6. mesecu starosti. Uporaben je tudi kot zakuha na juhah, lahko z dodatkom rumenjaka, v skutnih cmokih in še kje.
Polento lahko otroku ponudimo po 5. mesecu starosti, vendar jo je priporočljivo kuhati na vodi in kasneje zmešati z riževim ali drugim nadomestnim mlekom. Okoli 14. meseca starosti otroci pogosto vzljubijo tako mlečni gres kot polento. Priporočljivo je izbirati nepredelano hrano pred industrijskimi kašicami, ki sicer ne vsebujejo glutena, ampak morda ne nudijo vseh potrebnih hranil. Vkolikor v rodbini obstajajo alergije in netolerance, je to obvezno treba upoštevati in prehrano temu primerno prilagoditi.
Ključ do uspešnega uvajanja
Najpomembnejše pri uvajanju goste hrane je potrpežljivost in vztrajnost. Otrok je radoveden in bo poskušal nove okuse. Nekatere bo sprejel takoj, druge šele po večkratnih poskusih. Pogosto se zgodi, da starši prehitro obupajo in dojenčku hrane, ki jo zavrne enkrat ali dvakrat, ne ponudijo več. Pa vendar se vztrajnost obrestuje. Obrok naj bo vedno pripravljen tako za usta kot tudi za oči, imejmo v mislih, da tudi dojenčki radi jedo v skupini, torej pri skupnem obroku. Pretirano animiranje odsvetujemo, saj je hranjenje osnovna potreba. Otroka nikoli ne silite. Naenkrat uvajajte le eno vrsto zelenjave, tako se bo dojenčkovo črevesje lažje privadilo na prebavo nove hrane. Po dveh tednih lahko začnete eno zelenjavo kombinirati še z drugim živilom (krompirjem). Če ste dobro vzpostavili uvajanje goste hrane, lahko po dveh tednih (štirje tedni po prvem dodajanju) otroku ponudite tudi meso.
Z uvajanjem goste hrane se nadaljuje dojenje. Nova živila se uvajajo v presledkih enega tedna. Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme. Začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana). Kruh svetujemo od 10. meseca starosti dalje. Kravje mleko kot samostojni glavni napitek po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja …). Jajčni rumenjak uvajamo kot dodatek jedem po 6. mesecu, beljak po prvem letu starosti. Sladkor in sol naj nastopata v čim manjših količinah oz. se hrani ne dodajata, med svetujemo po 12. mesecu starosti. Ribe lahko ponudimo po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos), pripravljene dušene ali kuhane, ocvrtih pa ne. Treba je seveda dobro odstraniti vse kosti.
Zavedanje o pomembnosti zgodnje prehrane je ključnega pomena za dolgoročno zdravje otroka. Z uvajanjem raznolikih in hranilno bogatih živil, kot je pšenični zdrob, ob upoštevanju individualnih potreb in morebitnih tveganj, gradimo temelje za zdravo prihodnost naših najmlajših.