O neplodnosti govorimo, ko ženska po enem letu rednih in nezaščitenih spolnih odnosov ne zanosi. Obstajata dve vrsti neplodnosti, in sicer primarna, ko ženska še ni zanosila, in sekundarna, ko je v preteklosti že zanosila, vendar ne zanosi ponovno. Tokrat bomo spregovorili o slednji. Po oceni kliničnega oddelka za reprodukcijo univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je v Sloveniji vsak sedmi par neploden. Strokovnjaki ocenjujejo, da približno 84 odstotkov žensk zanosi v enem letu nezaščitenih rednih spolnih odnosov, po dveh letih se odstotek poveča na 92. Tako je pri zdravem mladem paru v povprečju potrebnega 8,5 meseca za uresničitev želje po nosečnosti. Kaj pa, ko par že dobi otroka, nato pa je ponovna zanositev neuspešna? Takrat govorimo o sekundarni neplodnosti.
Dejavniki tveganja za nastanek sekundarne neplodnosti
Sekundarna neplodnost je stanje, ki lahko prizadene pare, ki so že izkusili veselje ob starševstvu, a se soočajo z novimi izzivi pri poskusu razširitve družine. Vzroki so lahko številni in pogosto kompleksni, zato je ključnega pomena celovita obravnava obeh partnerjev.
Starost: Neizbežni sovražnik plodnosti
Po podatkih univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru je eden od dejavnikov, ki v zadnjih desetletjih pomembno prispevajo k neplodnosti, prelaganje zanositve na kasnejše obdobje. Strokovnjaki pojasnjujejo, da s starostjo plodnost pri ženski upada, saj je po 35. letu skoraj polovico slabša kot pri 25 letih. Vzrok leži v jajčnikih, saj se število foliklov in kakovost jajčnih celic zaradi številnih dejavnikov z leti zmanjšujeta, te spremembe pa po 35. letu postanejo še izrazitejše. Ženska ima po 35. letu že manj jajčnih celic, ki so tudi manj kakovostne (zmanjšano t. i. rezervo jajčnika), kar povečuje tveganje pred spontanimi splavi in rojstvom otrok s kromosomskimi nepravilnostmi. Čeprav je menstrualni ciklus v tem obdobju lahko še reden, obstaja možnost nerednih ovulacij in zmanjšane plodnosti. Pri moških tudi starost vpliva na kakovost sperme, čeprav ne tako drastično kot pri ženskah. Gibljivost semenčic se z leti lahko zmanjša, kar otežuje pot do jajčeca.
Kakovost in količina spermijev: Ključ do moške plodnosti
Kakovost semena je merilo plodnosti pri moškem in kaže na sposobnost semenčic v semenski tekočini, da oplodijo jajčno celico. Gibljivost semenčic je pomemben dejavnik za uspešno gibanje po ženskem reproduktivnem traktu. Če semenčice niso dovolj hitre, ne uspejo priti do jajčeca. Na kakovost in količino spermijev moškega pa lahko vplivajo različni dejavniki, kot so starost, fizično zdravje, kronične bolezni, vnetja, uživanje zdravil v preteklosti, kajenje, alkohol, nezdrava prehrana, prekomerna telesna teža in izpostavljenost visokim temperaturam (npr. savne, vroče kopeli, tesna oblačila). Tudi nekatera zdravljenja, kot so kemoterapija ali obsevanje, lahko trajno vplivajo na moško plodnost.
Policistični jajčniki (PCOS): Hormonska motnja z velikim vplivom
Pri sindromu policističnih jajčnikov (PCOS) gre za hormonsko motnjo, zaradi katere imamo lahko težave z menstrualnim ciklom in neplodnostjo. PCOS je še zmeraj slabo pojasnjena bolezen, a jo lahko zdravimo. Glavna značilnost PCOS je neredna ali odsotna ovulacija, kar neposredno vpliva na sposobnost zanositve. Poleg tega lahko PCOS spremljajo še drugi simptomi, kot so akne, prekomerna poraščenost, debelost in inzulinska odpornost, ki dodatno otežujejo zanositev.
Prekomerna teža in nezdrav način življenja: Tihi morilci plodnosti
Razlog za spopadanje z izzivi plodnosti je velikokrat tudi prekomerna telesna teža. Pri ženskah lahko dodatni kilogrami prispevajo k inzulinski odpornosti in povišani ravni testosterona, kar lahko zavira ovulacijo. Pri moških pa lahko prekomerna telesna teža vodi do povišanja ravni estrogena, ki vodi do manjšega števila spermijev. Enako velja za vašega partnerja: preveč popitega piva vpliva na kakovost sperme, zato je dobro, da tudi mož oz. partner pred obiskom specialista osvoji nekaj bolj zdravih življenjskih navad. Preveč kofeina, pomanjkanje določenih hranil ali pomanjkanje spanca so prav tako lahko dejavniki, ki vplivajo na plodnost. Poskrbeti moramo torej za zdravo telesno težo in zdrav način življenja, ki vključuje uravnoteženo in zdravo prehrano, zadostno pitje nesladkane pijače in vode ter telesno aktivnost ali gibanje. Priporočljivo pa se je odpovedati prekomernemu kajenju in pitju alkohola, ki negativno vplivata na zdravje, motita hormonsko ravnovesje in lahko zmanjšata produkcijo sperme.
Stres: Ne le psihična, ampak tudi fizična obremenitev
Stres lahko kar podvoji tveganje za neplodnost. Visoka raven stresnih hormonov še dodatno negativno vpliva na zanositev. Prvi korak pri zmanjševanju stresa, ki ga povzroča neplodnost, je prenehanje negativnega razmišljanja in pretirane zaskrbljenosti glede trenutne situacije. Mnogokrat namreč pari, ki odmislijo težave in se odpravijo na sproščujoč dopust, pričajo o tem, da so potem nenačrtovano zanosili. Naslednji korak pri premagovanju neplodnosti je vzpostavljanje mostu s svojo družino, za katero je dobro, da se poduči o neplodnosti in prebere kaj o tem. Ob vsej situaciji pa nikar ne zanikajte svojih čustev. Če potrebujete jok, jokajte, če ste jezni, bodite jezni. Hkrati pa brezpogojno dovolite partnerju, da čuti in se z neplodnostjo sooča drugače od vas. Izboljšajte svojo komunikacijo: lahko uporabite pravilo 20 minut, ki omeji čas, v katerem lahko govorite o neplodnosti.
Pot do rešitve: Kdaj in kako poiskati pomoč?
Ko se pojavi sum na sekundarno neplodnost, je ključnega pomena, da se par obrne na strokovnjake. Obravnava neplodnosti je kompleksna in zahteva celostni pristop, ki zajema tako ženskega kot moškega partnerja.
Prvi koraki: Pregledi in diagnostika
Prvi korak je običajno obisk pri ginekologu, ki bo opravil podroben pogovor, ginekološki pregled in ultrazvočni pregled. Pri moškem partnerju se opravi spermiogram, ki oceni kakovost in količino semenčic. Glede na rezultate teh prvih preiskav se lahko odločimo za nadaljnje preiskave, kot so:
- Hormonske preiskave: Določanje ravni hormonov v krvi, ki vplivajo na ovulacijo pri ženski in na produkcijo sperme pri moškem.
- Pregled jajcevodov: Ugotavljanje prehodnosti jajcevodov, ki je nujna za naravno oploditev. To se lahko opravi s histerosalpingografijo (HSG), pri kateri se v maternico in jajcevode vbrizga kontrastno sredstvo, ki se nato opazuje pod rentgenom.
- Laparoskopija: Minimalno invaziven kirurški poseg, ki omogoča neposreden vpogled v organe male medenice in odkrivanje morebitnih nepravilnosti, kot so endometrioza, ciste na jajčnikih ali zarastline.
- Histeroskopija: Pregled maternične votline s kamero za odkrivanje morebitnih nepravilnosti, kot so miomi ali polipi.
Možnosti zdravljenja: Od najpreprostejših do najzahtevnejših
Glede na vzrok neplodnosti se lahko odločimo za različne metode zdravljenja:
- Spodbujanje ovulacije: Z zdravili, kot sta letrozol ali klomifen citrat, lahko spodbudimo jajčnike k sproščanju jajčec.
- Inseminacija (IUI): V obdobju ovulacije se pripravljene semenčice partnerja vbrizgajo neposredno v maternično votlino, kar poveča možnost srečanja spermija z jajčecem.
- In vitro oploditev (IVF): Pri tej metodi se jajčne celice odvzamejo iz jajčnikov, oplodijo s semenčicami v laboratoriju, nato pa se razviti zarodki prenesejo v maternico.
Alternativni pristopi in podpora
Poleg klasičnih medicinskih postopkov se pari, ki se soočajo s sekundarno neplodnostjo, pogosto obračajo tudi na alternativne metode in dopolnilno podporo. Mednje sodijo:
- Prehranska dopolnila: Uravnotežena prehrana in uživanje specifičnih vitaminov in mineralov (npr. folna kislina, vitamin D, omega-3 maščobne kisline) lahko pozitivno vplivajo na plodnost.
- Akupunktura: Nekatere raziskave kažejo, da lahko akupunktura zmanjša stres in izboljša prekrvavitev reproduktivnih organov.
- Bioenergija in druge komplementarne terapije: Nekateri pari poročajo o pozitivnih izkušnjah z različnimi alternativnimi pristopi, ki naj bi pomagali pri uravnoteženju telesa in duha.
- Psihološka podpora: Obravnava neplodnosti je čustveno zahtevna. Pogovor z družino, prijatelji ali strokovnim svetovalcem lahko pomaga pri obvladovanju stresa, anksioznosti in obupa.
Vloga življenjskega sloga pri sekundarni neplodnosti
Poleg specifičnih zdravljenj igra ključno vlogo tudi zdrav življenjski slog obeh partnerjev. Spremembe v prehrani, redna telesna aktivnost, zadostno spanje, izogibanje alkoholu, kajenju in prekomernemu kofeinu ter učinkovito obvladovanje stresa lahko znatno izboljšajo možnosti za uspešno zanositev. Mnogi pari, ki so se odločili za spremembo življenjskih navad, poročajo o izboljšanju počutja in povečanju plodnosti, včasih celo brez potrebe po nadaljnjih medicinskih posegih.
Druga mnenja in potovanja v tujino
V kolikor pari niso zadovoljni z obravnavo ali rezultati v domačih zdravstvenih ustanovah, se pogosto odločijo za iskanje drugega mnenja v tujini. Prvi posveti z zdravniki v tujini niso nujno zelo dragi in lahko ponudijo novo perspektivo ali drugačen pristop k zdravljenju. Včasih je že samo pogovor z drugim strokovnjakom lahko zelo koristen in lahko privede do novih idej ali možnosti.
Posvojitev kot možnost
Ko so vse možnosti zdravljenja sekundarne neplodnosti izčrpane ali ko se pari odločijo, da ne želijo več nadaljevati s postopki, je posvojitev vedno bolj iskana pot do starševstva. Postopek posvojitve je v Sloveniji lahko dolgotrajen, a ponuja možnost, da družino ustvarijo tudi pari, ki sicer ne morejo imeti bioloških otrok.
Ne glede na vzrok sekundarne neplodnosti ali izbrano pot do starševstva, je pomembno, da pari ostanejo povezani, si nudijo medsebojno podporo in ne obupajo nad svojo željo po izpolnitvi družinske sreče.