Mesto ob Dravi je pretresla tragedija, ki se je dotaknila tistih, ki se jih praviloma ne bi smela. Žal pa se ne bo dotaknila tistih, ki še vedno z alkoholom v ustih in krvi sedajo za volan in sejejo smrt po cestah. Še bolj žalostno pa je, da je Slovenija totalno nerazumljivo tolerantna do teh pijancev, ki se usedejo za volan. Skratka: sinoči je bitko za življenje izgubila 27-letnica, ki jo je v soboto zvečer na prehodu za pešce zbil pijani voznik! Na kraju nesreče je nemudoma umrl pes, partner nosečnice je bil lažje poškodovan. Voznik je bil pijan, z njim se bo ukvarjalo slovensko sodstvo. A je to precej slaba tolažba za vse svojce in sorodnike… Alkohol je uničil še eno slovensko družino, predno je ta sploh dobro zaživela… Nas bo to zganilo?
Usodna noč na Nasipni ulici
Usodnega 27. oktobra lani, malo po 21. uri, sta se noseča Urška Krajišnik in njen izbranec Mario Veingerl vračala s sprehoda s svojimi tremi psi. Ko sta v bližini svojega doma na Nasipni ulici v Mariboru prečkala prehod za pešce, je 29-letni Mariborčan, ki je vozil pod vplivom alkohola, z nemajhno hitrostjo trčil v Urško in psa, ki ga je vodila na povodcu. Test vinjenosti je pokazal 0,88 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je precej nad dovoljeno mejo. Voznik, ki je sprva nameraval s kraja nesreče pobegniti, avtomobil pa je ustavil šele približno 200 metrov od usodnega prehoda za pešce, očitno ni niti videl Urške, saj policija ni našla sledi zaviranja. Po lokalni cesti je vozil vsaj 100 kilometrov na uro.
Boj za življenje in neizbežna izguba
Ob trčenju z Urško, ki jo je odbilo v zrak, nato pa je negibna obležala na cestišču, je na avtomobilu pijanega voznika odpadel srednji odbijač. Reševalci so nemudoma posredovali in Urško odpeljali v Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, kjer so zdravniki s carskim rezom poskušali rešiti še nerojenega dojenčka. Čez tri dni, 30. oktobra, je iz bolnišnice prišla žalostna vest, da so zdravniki izgubili boj za Urškino življenje. Dva dni kasneje, 1. novembra, se je ustavilo tudi srce malega Oskarja Izaka. Tako je alkohol uničil še eno slovensko družino, predno je ta sploh dobro zaživela.
Posledice in sodni epilog
Mariborčan Martin P., povzročitelj te hude prometne nesreče, je bil po poročanju medijev obsojen na osem let in osem mesecev zapora. S sporazumom je priznal krivdo za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu. Namestnica vodje mariborskega tožilstva Januša Kušar Rotman je pojasnila, da je bil sporazum sklenjen med obtoženim in tožilstvom. Čeprav je kazen relativno kratka glede na storjen zločin, Mario Veingerl, partner preminule Urške, meni, da je ta pravična.
Car modruje o vožnji pod vplivom alkohola
Odpuščanje kot pot naprej
Mario Veingerl je v srce parajočem videu vsem sporočil, naj ne pijejo alkohola in naj se ne usedajo za volan, če niso prisebni. Zavedati se je treba, da se ne dela škoda le sebi, ampak tudi mnogim drugim. "Vsak dan me je spravljala v smeh. Njena toplina. Jaz še nisem spoznal podobne osebe, kot je ona, na tem svetu," je povedal Mario o svoji pokojni partnerki. Tri leta sta bila par, imela sta tri pse, živela sta skupaj, Urška je zanosila.
Kljub neizmerni bolečini in izgubi, ki jo je doživel, Mario priznava, da ne čuti kančka sovraštva do voznika, ki mu je uničil življenje. "Po resnici povedano, niti kančka, niti pikice jeze ne čutim do njega, niti pikice sovraštva ne čutim do njega, dejansko sem mu oprostil v maksimalni meri, tudi zaradi sebe, da lahko živim mirno življenje," pravi. V tistem trenutku usodne nesreče se je zazrl človeku v oči, pristopil do njega, ga objel in mu povedal, da mu oprošča in da upa, da najde samega sebe, saj ve, da si nihče ne želi trpeti in da je bil samo tam, kjer je moral biti. Mario je prepričan, da lahko ljubezen premaga vse in da je pomembno oprostiti sebi in sovražniku, da bi zaživeli čisto, mirno življenje.
Iskanje smisla v bolečini
Mario priznava, da je z njuno smrtjo izgubil nekaj, kar si je želel od malega, saj tega ni imel. "Vedno sem si želel žensko kot je ona, otroka s tako osebo kot je ona, s tako dušo kot je njena, s čudovito energijo, ki me je vsakič dvignila. Bila sva eno, skupaj sva rasla iz dneva v dan, se spreminjala na boljše, delovala kot celota, delala plane za naprej, kako bova preživela življenje, a potem se je to 27. oktobra 2018 ugasnilo." V prvem mesecu žalovanja je jemal antidepresive in pomirjevala, a si je želel to predelati s svojo glavo, brez substanc. Presenetljivo, ampak prvi mesec je imel močan občutek, da je Urška ves čas ob njem. "Ta občutek je bil tako močen, da mi je pomagalo skozi najtežje trenutke žalovanja. Spoznal sem, da smo mi tu samo materija, samo vozilo, ki potrebuje telo, da zraste, da se nauči novih izkušenj." Meni, da je vsaka duša posebna in vsaka ima svojo pot. Pa vendar nam je vsem skupna težnja biti ljubezen, ustvariti raj na zemlji. "Iščemo materialnost, ki je zelo nepomembna," poudarja Mario, ki verjame, da se vse zgodi z razlogom, le več časa včasih potrebujemo, da ta razlog najdemo.
Kaj lahko storimo kot družba?
Ta tragična zgodba je boleč opomnik na uničujoče posledice vožnje pod vplivom alkohola. Kljub sodnemu epilogu in priznanju krivde, ostaja grenak občutek nemoči in žalosti. Slovenija se sooča z vprašanjem, kako povečati ozaveščenost in odgovornost voznikov. Strožji nadzor, izobraževanje in javne kampanje so ključni koraki v smeri zmanjševanja tovrstnih tragedij. Potrebno je ustvariti družbeno okolje, kjer bo vožnja pod vplivom alkohola nesprejemljiva in kjer bodo vsi vozniki zavedni svoje odgovornosti do sebe in drugih udeležencev v prometu. Le tako lahko preprečimo, da bi se zgodbe, kot je ta, ponavljale.