Pomen položaja na trebuhu pri dojenčku za njegov razvoj

Čas na trebuščku, ki ga včasih imenujemo tudi “pasenje kravic”, je ena prvih in najpomembnejših vaj za razvoj vašega dojenčka. Ta položaj ni zgolj priložnost za raziskovanje okolice, temveč ključen temelj za razvoj kompleksnejših motoričnih veščin, ki bodo zaznamovale celotno otrokovo gibalno pot. Zavedanje o pomembnosti tega položaja in pravilnem uvajanju le-tega lahko staršem pomaga zagotoviti optimalen razvoj svojega malčka.

Zakaj je položaj na trebuhu ključen za razvoj?

Ko dojenček leži na trebuhu in se opira na roke, ne le da spoznava in občuti lastno težo na različnih delih telesa, ampak tudi izboljšuje nadzor nad svojo glavo. Ta občutek teže in pritiska na trebuščku in ramenih je temelj za razvoj kompleksnejših motoričnih veščin, kot so prevračanje, plazenje in kasneje tudi hoja. Položaj na trebuhu omogoča krepitev mišic trupa, ramen in vratu, kar je nujno za pravilno držo in koordinacijo. Z razvojem moči v zgornjem delu telesa dojenček postopoma pridobiva sposobnost dvigovanja glave, opiranja na podlahti in kasneje na iztegnjene roke.

dojenček na trebuhu, ki se igra z igračami

Opora na roke v trebušnem položaju je ključnega pomena pri nadaljnjih fazah gibalnega razvoja. Brez ustrezne opore na roke ni mogoče napredovati k obratom na trebuhu (pivotiranju levo in desno), odrivanju nazaj, postavljanju na vse štiri in nadaljnjemu kobacanju. S tem položajem dojenček gradi ustrezno mišično aktivnost v trupu, stabilnost ramenskega obroča in kakovostno kontrolo glave. Občutenje lastne teže na trebuhu in ramenskem obroču pozitivno vpliva na položaj na rami, roki, prsnem košu, medenici in kolkih ter nogah. Prav tako pozitivno vpliva gravitacija na notranje organe. Naslanjanje in odrivanje od rok sta nujna predstopnja prestreznih in zaščitnih reakcij, kar pomeni, da se bo starejši otrok ob padcu lahko ujel na stegnjeni roki. Videnje in doseganje igrač spredaj, obračanje s trebuha na hrbet in obratno, premikanje po prostoru ter uporaba roke v funkciji so le nekateri izmed pozitivnih učinkov trebušnega položaja.

Kako in kdaj začeti s trebušnim položajem?

Dojenčka lahko začnete obračati na trebuh že nekaj dni po rojstvu, ko je popolnoma prebujen. Pazite, da je podlaga, na kateri dojenček leži, primerna njegovi starosti in sposobnostim. Uporabite lahko armaflex podloge, telovadno blazino ali podobno, ki je nedrseča, dovolj čvrsta in velika ter se ne mečka, guba ali preveč ugrezne. Med primernimi talnimi podlogami so na primer armaflex podloge, telovadne blazine, podloge za jogo, Airex blazine in podobno.

različne vrste podlog za dojenčke

V starosti od 0 do 1 meseca: Dojenčka po rojstvu pa tja do mesec dni starega lahko večkrat na dan, ob vsakem previjanju počasi obrnete na trebuh in ga med tem animirate ali se z njim pogovarjate ter ga na ta način poskušate pripraviti, da bo nekaj trenutkov ostal na tem položaju. Čisto dovolj bo nekaj sekund, minuta ali dve. Dokler se ne pritožuje, naj bo na trebuhu, ko začne ječati ali jokati, ga počasi obrnite preko boka na hrbet. Vsak dan je tako najmanj 6 do 8 krat na trebuhu, lahko tudi večkrat.

V starosti od 2 do 3 mesece: Ker ga boste od samega začetka navajali, mu bo trebušni položaj v tej dobi že znan. Nadgradite pa ga lahko tako, da mu komolce pomaknete pred ramena, tako da se nanje nasloni. Medenico mora imeti pri tem ves čas na podlagi. Če jo dviguje, nežno položite nanjo vašo roko in posledično jo bo spustil na podlago. Predenj lahko položite igračko ali kakšno interaktivno oblazinjeno žogo, da jo bo lahko opazoval.

V starosti 4 do 6 mesecev: V tem obdobju si lahko ravno tako pomagate z različnimi zanimivimi predmeti, živahnih barv, ki bodo pritegnili dojenčkovo pozornost in z njimi stimulirajte dojenčka, da se bo začel odrivati od stegnjenih rok in posegati naprej proti igrači. Lahko mu pomagate tudi tako, da podložite zvito odejo pod prsni koš v višini prsi. S časoma odejo umaknite, da bi lahko sam občutil dvig prsnega koša od podloge. Medenica naj bo ves čas na podlagi. Kolki naj bodo maksimalno iztegnjeni.

V starosti od sedem mesecev naprej: Od sedmega meseca dalje pa lahko otroku pomagate, da sestavi štirinožni položaj ter se nežno ziba naprej, nazaj in levo, desno. Igračko mu postavite na 10-centimetrsko podlago, npr. kakšno škatlo, da se bo moral pri tem nagniti na eno stran, da bi jo lahko dosegel z drugo roko. Tako bo treniral prenos teže z leve na desno stran telesa in zavedanje, da se lahko na eno roko nasloni ter z drugo po nečem poseže. Lahko ga spodbujate tudi z žogo, ki mu jo pošljete s strani in jo mora z eno roko doseči ali odriniti.

Kako pogosto in koliko časa na trebuščku?

Ker je položaj na trebuščku za novorojenčke, na začetku, precej naporen, s trebušnim položajem ne pretiravamo. Bolje je, da dojenčka čez dan obrnemo na trebušček večkrat za par minutk, kot da ga obrnemo le enkrat na dan in potem vztrajamo predolgo. Ko dojenčka obrnemo v trebušni položaj, s tem dosežemo, da se začne odrivati z rokami od podlage. Sprva je tega odrivanja malo, oziroma je minimalno, saj dojenček še nima dovolj moči in stabilnosti, da bi bili ti odrivi močnejši. Posledično tudi kontrola glave še ne more biti dovolj razvita. Sprva gre med odrivanjem od podlage le za minimalne dvige glave. Z vedno večjo starostjo dojenčka pa postajajo ti dvigi večji in časovno daljši.

Spodbujanje zanimanja za položaj na trebuhu

Če vaš dojenček sprva ni najbolj navdušen nad ležanjem na trebuhu, lahko poskusite nekaj preprostih metod, ki bodo “pasenje kravic” naredile bolj zabavno. Da bi spodbudili njegovo zanimanje in motorične spretnosti, v njegovo vidno polje postavite pisane igrače ali varno ogledalo. Poleg tega se lahko uležete na tla poleg dojenčka in se gledate “iz oči v oči”, kar ustvarja močno čustveno vez in spodbuja njegovo zanimanje za okolico. Takšen neposreden stik z očmi je lahko tudi odlična priložnost za krepitev vezi med vami in vašim dojenčkom.

starš leži na tleh ob dojenčku in se smehljata

Ko govorimo o tem, kdaj se dojenček obrača, pogosto mislimo tudi na trenutke, ko se obrne z glavo navzdol v maternici. Ta položaj, strokovno imenovan z glavo navzdol (cefalna lega), je najpogostejši in najprimernejši za naravni porod. To obračanje se običajno zgodi okoli 32. do 36. tedna nosečnosti. V tej fazi nosečnosti ima dojenček že dovolj veliko velikost in težo, da se obrne v stabilen položaj. Čeprav je maternica še vedno prostorna, ima otrok že manj prostora za prosto gibanje, zato se postavi v položaj, ki mu je najudobnejši - in hkrati najvarnejši za prihod na svet. V nekaterih primerih se dojenček ne obrne in ostane v t. i. položaju z zadnjico navzdol. V takšni situaciji se zdravniki odločajo, ali je možno porod izvesti naravno, ali priporočajo carski rez.

Kdaj obiskati zdravnika?

Običajno imajo dojenčki trebušni položaj radi, še posebej, ko se znajo sami obrniti na trebuh; večino časa potem preživijo v trebušnem položaju. Pri tistih dojenčkih, ki trebušnega položaja ne marajo, se velikokrat izkaže, da imajo težave z neusklajenim mišičnim tonusom. Ta jim ne omogoča primerno kvalitetnega trebušnega položaja, saj jim je zaradi neusklajenosti mišic, oziroma mišične aktivnosti, le-ta naporen. Zaradi tega se hitro utrudijo in se začnejo pritoževati.

Če vaš otrok pri starosti med 6. in 8. mesecem starosti še vedno ne obvlada obrata s trebuha na hrbet ali če imate kakršnekoli druge pomisleke glede njegovega gibalnega razvoja, se je dobro posvetovati s pediatrom ali razvojnim fizioterapevtom. Pediater je "odvetnik otroka" in vedno postavi vprašanje: "Ali je to in to za otroka dobro?"

Razvoj fine motorike od rojstva do 5. leta starosti

Kdaj lahko dojenček spi na trebuhu?

Pomembno je poudariti, da spanje dojenčka na trebuhu ni priporočljivo zaradi povečanega tveganja za SIDS (nenadna smrt dojenčka). SIDS je tretji vodilni vzrok umrljivosti dojenčkov v ZDA in vodilni vzrok smrti pri dojenčkih, starih od 28 do 364 dni. Ne vemo, kaj natančno povzroča SIDS, vendar obstajajo povezave in dejavniki tveganja, med katerimi je tudi spanje dojenčka na trebuhu. Ameriško pediatrično združenje je priporočila za spanje "na hrbtu" prvič posredovalo leta 1992, od takrat pa se je število smrti zaradi SIDS dramatično zmanjšalo.

ikona za prepoved spanja na trebuhu

Spanje na trebuhu lahko povzroči zadušitev zaradi okluzije (zožitve) zunanjih dihalnih poti z mehko posteljnino/blazino ali zaradi sploščitve nosu z zamikom jezika nazaj. Prav tako lahko pride do ponovnega vdihovanja lastnega ogljikovega dioksida. Zaradi nezrelih kemoreceptorjev se dojenčki ne odzovejo na respiratorno acidozo. Spanje na trebuhu lahko povzroči tudi znižanje vazomotornega tonusa s tahikardijo (povečanje bitja srca) ter čezmerno rast bakterij v nosnem delu žrela. Poleg tega spanje na trebuhu moti odvajanje telesne toplote, kar vodi do pregrevanja.

Večina dojenčkov se bo začela obračati iz hrbta na trebuh in obratno v starosti od 3. do 6. meseci. Ko je vaš dojenček sposoben sam spreminjati položaje, je dovolj močan in okreten, da se zaščiti pred dejavniki, zaradi katerih je spanje na trebuhu nevarno. Takrat lahko dojenčku pustite položaj, ki mu najbolj ustreza. Še vedno pa so priporočila, da starši dojenčka polagamo v spanje na hrbet do njegovega 1. leta starosti.

Pomembnost celostnega razvoja in individualnega tempa

Prvi nasmeh, prvi zvok, prvi korak - starši si pogosto zapomnijo vsak napredek svojega otroka. Med najpomembnejše mejnike v prvem letu življenja spadajo tudi trenutki, ko se dojenček začne sam obračati. To je namreč ne le izraz njegove naraščajoče moči in koordinacije, temveč tudi napoved drugih veščin, kot so plazenje ali sedenje. Čeprav se lahko zdi, da se vsi dojenčki razvijajo podobno, ima pravzaprav vsak otrok svoj lasten tempo. Eden prvih gibalnih mejnikov je pri večini dojenčkov obračanje s trebuščka na hrbet, ki se običajno zgodi med tretjim in petim mesecem življenja. Nasprotno pa je obračanje s hrbta na trebušček zahtevnejše gibanje, ki običajno pride nekoliko kasneje - med petim in sedmim mesecem.

Ni treba takoj skrbeti, če se otrok pri šestih mesecih še ne obrača s hrbta na trebušček - pomembno je spremljati celoten razvoj. Če ima dojenček dovolj moči v okončinah, se odziva na dražljaje, dviguje glavo in je aktiven pri igri na trebuščku, morda to ni problem. Zaupanje v naravni razvoj, podpora gibanju in opazovanje lastnega otroka lahko staršem pomagajo razumeti, kaj prav njihov dojenček potrebuje.


OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.

tags: #prevracanje #na #trebuh #pri #dojencku

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.