Obdobje dojenja je ključno tako za zdrav razvoj dojenčka kot za dobro počutje in okrevanje matere. Prehrana igra pri tem izjemno pomembno vlogo, saj vpliva na kakovost materinega mleka, materino energijo in dolgoročno zdravje obeh. Medtem ko obstajajo splošna priporočila, je pomembno poudariti, da je vsaka mamica in vsak dojenček unikat. Zato je razumevanje osnovnih načel zdrave prehrane v tem obdobju ključnega pomena, pri čemer pa se je treba izogniti nepotrebnim omejitvam in mitom.
Osnove zdrave prehrane med dojenjem
Dojenje je naraven in idealen način hranjenja dojenčka, ki zagotavlja vse potrebne snovi za njegovo rast in razvoj v prvih šestih mesecih življenja. Da bi mati zagotovila optimalno kakovost materinega mleka, je ključnega pomena, da se sama prehranjuje uravnoteženo in pestro. To pomeni vključevanje vseh skupin živil v primernih količinah, brez pretiravanja.
Med nosečnostjo in pred njo mamice pogosto nimajo težav z napenjanjem ali alergijami na določena živila. Nasveti, ki jih delimo v porodnišnicah, pogosto predlagajo začasno omejitev nekaterih živil, kot so agrumi, sveže sadje in zelenjava ter suhe stročnice. Vendar pa je po 14 dneh priporočljivo postopno uvajanje teh živil nazaj v prehrano, saj naj bi mamica uživala splošno zdravo varovalno prehrano. Ta vključuje tudi sveže sadje (vključno z agrumi), svežo zelenjavo ter jedi iz suhih stročnic. Poudarek je na zdravi in raznoliki prehrani.
Pomembno je, da se mamice zavedajo, da med ljudmi kroži veliko "napotkov" o prehrani med dojenjem, ki pa nimajo strokovne podlage. Svinjsko meso je morda edino področje, kjer so mnenja deljena, a tudi tu ni univerzalnega pravila. Žalostno je, ko mamice po več mesecih še vedno izločajo sadje in zelenjavo iz svoje prehrane, češ da bi to škodilo otroku. Takšna osiromašena prehrana lahko škoduje precej bolj, saj s hrano zaužijemo nujno potrebna hranila. Če hrana ni dovolj pestra, teh hranil ni. Mamica, ki uživa osiromašeno prehrano, živi v velikem tveganju, da zboli, kar pa neposredno vpliva na njeno zmožnost skrbi za otroka. Zato je uživanje pestre in raznolike prehrane ključnega pomena.
Poleg zdrave prehrane v nosečnosti in med dojenjem je prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv tudi v odraslo dobo. Zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja je le nekaj od pozitivnih dolgoročnih učinkov. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje.
Dojenje in uvajanje dopolnilne prehrane
Dojenje je priporočljivo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, nato pa, dokler to še želita mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME) od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki (dojenčki, hranjeni po steklenički z mlečno formulo). Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem. Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacija vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično popije več materinega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
V primeru, da mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka, ki pa v nekaterih primerih ni možno ali priporočljivo. Možni vzroki za to so lahko bodisi pri otroku (npr. galaktozemija, fenilketonurija, huda podhranjenost, alergije na hrano - če mati ne izvaja diete) ali pri materi (npr. nezadostna količina materinega mleka, nujno uživanje nekaterih zdravil, operacije dojk ali druge fiziološke težave z dojkami, huda podhranjenost matere, tuberkuloza, okužbe z virusom herpesa, HIVa). Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali ne želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobijo slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mamo, ki za svojega otroka želi le najboljše, zelo občutljiva tema. Vedeti moramo, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja.
Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke. Začetno mleko je živilo, ki zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. V prvih šestih mesecih se nadaljevalnega mleka ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri takšni starosti. Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico.
Priprava nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka se močno odsvetuje, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Kljub uvajanju mešane prehrane ima dojenje še vedno pomembno vlogo. Po priporočilih naj se uvajanje mešane prehrane prične med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira) v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem.
Glede dojenja veljajo enaka zgoraj navedena priporočila za vse dojenčke, tudi za tiste s povečanimi tveganji za alergije (mati, oče, brat ali sestra ima dokazano alergijo). Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine (kozje, ovčje, kobilje mleko) ter sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo. Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil, kot so npr. jajca, ribe, arašidi zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih, ki imajo večje tveganje za razvoj alergijske bolezni. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti.
Kdaj in kako začeti z gosto hrano za vašega dojenčka | AAP
Od začetka 5. do 7. meseca starosti se uvaja prva dopolnilna hrana. Pri uvajanju novih živil začnemo s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša korenčka, mu lahko ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Količino zelenjave postopno povečujemo na 90 gramov in od 7. meseca na 100 gramov dnevno. Po približno tednu dni, ko dojenček osvoji prve veščine hranjenja po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje (dva dela korenčka, en del krompirja in ena žlička sojinega olja), ki jo prav tako postopno uvajamo teden dni. Tretji teden po uvedbi dopolnilne hrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok (150-200 g kaše). Kašo pripravimo po možnosti iz sveže zelenjave. Kašo lahko shranimo v manjše posodice, ki jih zamrznemo na -20°C. Takšna kaša je bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline.
Od 6. do 8. meseca starosti se po uvajanju kosila še en mlečni obrok (večerja) postopoma nadomesti z mlečno-žitno kašo (200-250 g), ki ji dodamo pretlačeno sadje (ali sadni sok).
Od začetka 7. do začetka 9. meseca starosti se dva meseca po uvajanju mešane prehrane še tretji mlečni obrok, popoldansko malico, nadomestimo z žitno-sadno kašo (200-250 g), ki zaradi nizke vsebnosti beljakovin dopolnjuje druge beljakovinsko bogate obroke. Pri tem se uporablja pretlačeno sadje (sveže sezonsko, npr. jabolka, hruške, breskve, nektarine, marelice, borovnice, maline; banane so zelo sladke, zato jih moramo pretlačiti skupaj z manj sladkim sadjem). Dojenček ima že močne dlesni in prve zobke, zato mu hrane ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na vse večje koščke. Gosto hrano s koščki uvedemo do 10. meseca starosti.
Ribe se lahko uvajajo od 4. meseca dalje. Odlikuje jih zelo ugodna sestava maščob, bogata z omega-3 večkrat-nenasičenimi maščobnimi kislinami, zlasti DHK in EPK, ki sta zelo pomembni za razvoj vida, rast in psihomotorični razvoj. Poleg tega jih odlikuje vsebnost maščobotopnih vitaminov A in D. So tudi eden najbolj bogatih virov joda v prehrani. Vsebujejo visoko vredne beljakovine, veliko železa, kalija in niacina - vitamina B3. Za dojenčka so priporočljive čim bolj sveže, drobne, mlade ribice, npr. skuša, slanik, sardine, pa tudi losos, ki naj bodo dušene ali pečene, ne pa ocvrte.
Pediatrična stroka pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih priporoča uravnoteženo mešano prehrano s hranili rastlinskega in živalskega izvora. Mešana prehrana zagotavlja vso potrebno energijo, makro- in mikrohranila za normalno zdravo rast in razvoj. Pediatri se pogosto srečujejo z otroki, ki so hranjeni s katerim od vegetarijanskih načinov prehrane, pri čemer so iz prehrane izključene določene vrste živil. Pri izogibanju vsem živilom živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in med - veganska prehrana, prehrana s presnimi živili in frutarijanski način prehranjevanja) obstaja resno tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, joda in vitaminov B12, B2, A, D; maščobnih kislin omega-3, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), pa tudi beljakovin in energije. Smernice Evropskega združenja za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in slovenske smernice odsvetujejo strogo vegetarijansko ali vegansko prehrano za otroke.
Od 10. meseca starosti otrok uživa vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ob vsakem obroku popije tudi vodo, večino v dopoldanskem času. Nikakor niso primerni čaji z dodatkom sladkorja. Tudi sadni in zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov) vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, ki spodbudijo nastanek zobne gnilobe in povečujejo tveganje za debelost.
Živila, ki se jim je treba izogniti ali jih omejiti
Med živila, ki se jim je treba izogibati ali jih omejiti, sodijo:
- Sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem: bonboni, čokoladni in kakavovi namazi, sladice, sladkarije, slaščice, sladka živila, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem, ipd.
- Živila, ki vsebujejo trans maščobne kisline: predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati, živila, ki so segreta ali ocvrta pri temperaturah nad 120°C.
- Kravje mleko in mlečni izdelki (jogurt, skuta, sir) kot samostojni napitek oz. v zelo velikih količinah, še posebej v prvih mesecih uvajanja dopolnilne hrane.
- Školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (npr. jetrcam, jetrnim paštetam, ki lahko vsebujejo več t.i. težkih kovin).
- Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke).
- Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje).
Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Skrb zase med dojenjem: Ključ do energije in dobrega počutja
V poporodnem obdobju in prvih mesecih življenja z dojenčkom ni vedno enostavno organizirati rednih, sveže pripravljenih obrokov. Včasih med dojenjem, previjanjem in občudovanjem dojenčka pač zmanjka časa za kuhanje. Vendar je pomembno, da kot mamica dobro skrbite zase in za dovolj energije. Seveda je najlažje, če na začetku za pripravljene jedi poskrbijo novopečeni očka, stari starši ali bližnji prijatelji.
Po poporodnem obdobju, ko bo življenje z dojenčkom v že nekoliko bolj ustaljenih tirnicah, pa se lahko s partnerjem reorganizirata glede prehrane. Pri tem vam lahko koristijo naslednji nasveti:
- Tedenski načrt: Naredite tedenski načrt, ki vključuje zdrave obroke, prigrizke in najljubše jedi v zadostnih količinah.
- Kuhanje vnaprej: Vnaprej skuhajte večje porcije hrane in jo shranite v hladilniku ali zamrzovalniku, da bo tudi v dneh, ko je vaš dojenček nemiren, okusen obrok hitro pripravljen.
- Zaloge zdravih živil: Doma imejte na zalogi zdrava živila, ki so dober vir energije, predvsem riž, krompir, stročnice, (polnozrnate) testenine ter sveže sadje in zelenjavo. S temi živili lahko vedno hitro pripravite nekaj zdravega! Kuhanje vnaprej ob koncu tedna se je za posebej dobro rešitev izkazalo za mlade družine, ko se partner kmalu po porodu vrne v službo.
- Hitri prigrizki: Če imate namesto kuhanja raje hitre sendviče: polnozrnaten kruh je nasiten in vsebuje dodatne hranilne snovi. Sladkarije in slani prigrizki so seveda prava skušnjava, ko se vas poloti nezadržna želja po hrani. V ta namen so primerne energijske kroglice (običajno sestavljene iz oreščkov, suhega sadja in vlaknin ter nečesa sladkega, recimo datljev, medu in podobnega), oreščki in suho sadje, ter sveže sadje in zelenjava. Najbolj praktično je, da si prigrizke shranite tam, kjer običajno dojite. Kozarec soka, vode ali skodelica čaja so zelo dober dodatek k prigrizkom.
Vpliv prehrane na laktacijo in posebnosti
Potrebe po beljakovinah ostajajo višje tudi v obdobju dojenja, zato je nujno, da so živila kot so meso, ribe in ostala morska hrana, skyr, skuta, quark, grški jogurt, jajca in jajčni beljak, tofu itd. zastopana v vsakem obroku. Za obdobje dojenja so značilne tudi povečane potrebe po tekočini, saj je mleko v skoraj 90% sestavljeno iz vode. Nasvet “spij kozarec vode po vsakem podoju“ pravzaprav ni slab. Poleg vode je priporočljivo tudi uživanje čajev, juh, obar, in sadaj ter zelenjave.
Produkcija mleka pa seveda ni odvisna le od prehrane matere, ampak v prvi vrsti predvsem od povpraševanja in ponudbe. Pogostejši kot so podoji in več kot se otrok doji, več mleka bo proizvajalo materino telo. V kolikor v prvih dneh po rojstvu dojenje ne steče po željah, si lahko mama pomaga s SNS črpalko, ki otroku omogoča, da se nauči pravilnega pristavljanja, dojke pa spodbuja k proizvodnji mleka.
Medtem ko nekatera živila, kot so oves, rž, ječmen, polenta, čičerika, sezam, laneno seme, tofu in mandlji, naj bi imela pozitiven vpliv na produkcijo mleka zaradi vsebnosti betaglukanov ali fitoestrogenov, je pomembneje, da mati pokrije svoje energijske potrebe. Nastajanje mleka je namreč zelo energetsko potraten proces, ki vsak dan zahteva okoli dodatnih 500 kcal.
Pomembno je, da se izogibamo strogim shujševalnim dietam. Znatna izguba teže v času dojenja ni priporočljiva. Če nenamerno zelo hitro hujšate, beležite svojo hrano in število kalorij. Da bo tvorba materinega mleka stabilna, na dan ne smete zaužiti manj kot 1500 kcal. Po možnosti jejte visokokalorične obroke z zdravo mešanico beljakovin, sestavljenih ogljikovih hidratov in maščob. Če je vaša prehrana zdrava, uravnotežena in sestavljena iz svežih živil, se bo vaša teža zaradi zahtevne vsakodnevne rutine z novorojenčkom običajno zmanjšala kar sama od sebe.
Če se mamica odloči za vegetarijansko ali vegansko prehrano, je pomembno, da je ta zdrava in uravnotežena. Vegankam se poleg tega priporoča tudi dodatno uživanje vsaj vitamina B12, da se prepreči morebitno pomanjkanje pri sebi in posledično pri otroku.
Lanolin in njegova vloga pri negi doječe matere
Lanolin, vosek pridobljen iz ovčje rune, je izredno uporaben za nego doječih mater. Zaradi svoje sestave, ki je zelo podobna naravni maščobi človeške kože (sebumu), ga koža zelo dobro sprejme. Deluje kot zaščitno mazilo, ki vlaži in neguje suhe ter občutljive bradavice. Zagotavlja vlažnost in elastičnost kože, kar pomaga preprečevati nastanek strij. Regenerativne lastnosti lanolina spodbujajo tudi obnovo kože. Uporablja se lahko tudi za nego suhe in razpokane kože na drugih delih telesa ter za občutljivo kožo novorojenčkov.
Zaključek: Zaupajte svojemu telesu in strokovnim nasvetom
Med obdobjem dojenja je ključno, da mamica zaupa svojemu telesu in se osredotoča na zdravo, raznoliko in uravnoteženo prehrano. Izogibajte se nepotrebnim omejitvam, ki temeljijo na ljudskih "napotkih", in se raje posvetujte s pediatrom ali prehranskim strokovnjakom. Z ustrezno prehrano in skrbjo zase boste zagotovile najboljše za svoje zdravje in zdrav razvoj vašega dojenčka.