Prihod novega družinskega člana je eden najlepših, a hkrati tudi najbolj zahtevnih trenutkov v življenju vsake družine. V tem prehodnem obdobju, ko se starši soočajo z mnogimi novimi izzivi in negotovostmi, ima ključno vlogo patronažna medicinska sestra. Njeno delo je osredotočeno na podporo, svetovanje in zagotavljanje zdravstvene oskrbe tako novorojenčku kot mamici, s čimer prispeva k lažjemu prilagajanju na novo vlogo in zagotavljanju optimalnega zdravja v najranljivejšem obdobju. Kljub pomembnosti te službe, se v praksi srečujemo z različnimi pristopi k obveščanju in organizaciji obiskov, kar je v preteklosti že privedlo do tragičnih posledic.
Kaj je patronažno zdravstveno varstvo?
Patronažno zdravstveno varstvo predstavlja pomemben del sistema primarnega zdravstvenega varstva, ki se izvaja na domu posameznika, družine in skupnosti. Njegova temeljna naloga je zagotavljanje zdravstvene nege in podpore v vseh življenjskih obdobjih, s posebnim poudarkom na preventivi in hitrem prepoznavanju sprememb v zdravstvenem stanju. Medicinske sestre v patronažnem varstvu delujejo kot "družinske medicinske sestre", pri čemer upoštevajo celotno sliko skupnosti in kulturnega konteksta, v katerem družina živi, ter odnose med družinskimi člani.
Področja dela v patronažnem varstvu obsegajo zdravstveno socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti. To vključuje zdravstveno nego nosečnice, otročnice, novorojenčka in dojenčka na domu, kar spada med preventivno dejavnost, ter zdravstveno nego in oskrbo pacienta na domu, kar spada med kurativno dejavnost. Zdravstvena nega pacienta na domu ter izvajanje diagnostično terapevtskih posegov in postopkov se načrtuje in izvaja na osnovi pisnega naročila (delovnega naloga) pacientovega izbranega osebnega zdravnika.
Preventivno patronažno zdravstveno varstvo zajema širok spekter dejavnosti:
- Patronažni obisk pri nosečnici.
- Dva patronažna obiska pri otročnici.
- Šest patronažnih obiskov pri novorojenčku (prvi obisk mora biti izveden v 24-ih urah po odpustu iz porodnišnice) in dojenčku v prvem letu starosti.
- Dva dodatna obiska pri slepih in invalidnih materah.
- Patronažni obisk otroka v 2. in 3. letu starosti.
- Dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z dodatnimi motnjami v starosti od 5 do 25 let, če so v domači oskrbi.
- Svetovalni preventivni patronažni obisk za ženske, ki se po treh letih ne odzovejo vabilu na preventivni ginekološki pregled.
- Dva patronažna obiska na leto za osebe, starejše od 65 let, ki so osamljene in socialno ogrožene.
- Dva patronažna obiska na leto za zavarovane osebe, starejše od 25 let, ki imajo določena kronična obolenja ali invalidnosti, kot so aktivna tuberkuloza, mišična in živčno-mišična obolenja, paraplegija in tetraplegija, multipla skleroza ali cerebralna paraliza, motnje v razvoju ali so invalidne.
V primeru, ko diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu ugotovi, da je treba opraviti več obiskov, kot je določeno v sklopu preventivne dejavnosti, se poveže z izbranim osebnim zdravnikom, ginekologom, pediatrom ali drugim specialistom in se dogovori o nadaljnji obravnavi.
V okviru preventivnega delovanja patronažnega varstva se izvajajo tudi različne aktivnosti v lokalni skupnosti, kot so sodelovanje s klubi in društvi bolnikov, vodenje skupin za samopomoč, predavanja, delo z majhnimi skupinami ter individualni razgovori s prebivalci na terenskem območju.
Kako poteka obveščanje o porodu in kdaj pride patronažna sestra?
Kljub temu, da pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni določa, da morajo porodnišnice pisno obvestiti patronažno službo o rojstvu otroka na dan odpusta novorojenčka, je realnost pogosto drugačna. V praksi se obveščanje porodnišnic o porodih in rojstvih ne izvaja na način, ki bi zagotovil varno nadaljevanje obravnave. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že dlje časa opozarja na te pomanjkljivosti.
"Slabosti vidimo v tem, da večina porodnišnic odgovornost za obveščanje prelaga na matere," so poudarili na NIJZ-ju. Kljub več kot desetletje trajajočim opozorilom stroke, tragični dogodki, kot je smrt dojenčice, o kateri patronažna služba sploh ni bila obveščena, kažejo na nujnost sistemske ureditve tega področja.
Različne prakse porodnišnic:
- Večina porodnišnic: Prenese odgovornost za obveščanje patronažnih služb na matere. Obrazec "prijava poroda" se v nekaterih primerih pošlje z navadno pošto in ga patronažne službe prejmejo z večdnevno zamudo.
- Dve porodnišnici: Obveščanje patronažne službe poteka telefonsko.
- En večji zdravstveni dom: Zaposlena v patronažni službi vsakodnevno obišče porodnišnico in pridobi informacije o porodih in rojstvih.
- Ljubljanska porodnišnica: Od leta 2009 naprej ne pošiljajo več odpustnic patronažnim službam brez privolitve matere, saj so bili obtoženi izdaje poklicne skrivnosti. Sedaj vsaka porodnica izpolni obrazec z osebnimi podatki in naslovom, kjer jo bo obiskala patronažna sestra. Ob odpustu pripravijo obrazec z osnovnimi podatki, ki ga pošljejo po fizični pošti. Telefonsko obvestijo le v primerih, ko presodijo, da pacientka sama tega ne bo sposobna storiti (socialni ali zdravstveni razlogi).
- Porodnišnica Jesenice: Ima vzpostavljen sistem obveščanja lokalne patronažne službe, ki vsak dan prevzame seznam odpuščenih novorojenčkov. Obvestijo po telefonu, 24 ur po odpustu, ob petkih in sobotah že na dan odpusta.
- Porodnišnica Ptuj: Dnevno po telefonu obvešča le patronažne službe na Ptuju, v Ormožu, Slovenski Bistrici in Mariboru. Če porodnica prihaja iz drugega konca države, ji zdravstveno osebje izroči navodila in telefonsko številko lokalne patronažne službe.
- Porodnišnica Murska Sobota: V preteklosti ni bila obveščena o rojstvu, čeprav je mati rodila v reševalnem vozilu na poti v porodnišnico. Zdravstveni dom jih je obveščal zgolj na matični urad, ker jim to nalaga zakon. Po opozorilu N1 so spremenili odgovor.
- Porodnišnica Novo mesto: Obvešča patronažno službo o vsakem rojstvu otroka, ne glede na to, od kod mama prihaja, s posebnim obrazcem.
- Porodnišnica Maribor: Komunikacija poteka dnevno, če mama prihaja z območja Maribora in okolice. Od ponedeljka do petka patronažna sestra dopoldne pride v porodnišnico in pridobi informacije o vseh novorojenčkih. V soboto, nedeljo in ob praznikih komunikacija poteka po telefonu. V primeru, da ženske živijo izven tega območja, se pogosto zgodi, da se otročnici naroči, da pokliče patronažno medicinsko sestro kar sama, kar ni pravilen postopek. Predlagajo enoten informacijski sistem.
- Celjska porodnišnica: Obveščanje poteka na dva načina. Patronažna sestra se vsak dan oglasi v porodnišnici in prevzame seznam novorojenčkov, ki stanujejo na območju Celja. Ostale matere prejmejo kuverto z dodatno odpustnico novorojenčka in navodili, da morajo starši sami dostaviti dokumentacijo v zdravstveni dom.
- Porodnišnica Izola: Obvestijo patronažno službo po telefonu, a le, če mati prihaja iz območja, ki ga pokriva porodnišnica.
Ključno je, da se matere same pozanimajo o načinu obveščanja patronažne službe v svoji porodnišnici in po potrebi same prevzamejo pobudo za obvestilo.
Prvi obisk patronažne sestre po prihodu domov
Po prihodu domov iz porodnišnice je patronažna medicinska sestra pogosto prva, ki zna prisluhniti, svetovati in pomagati. Njena vloga je večplastna; nudi podporo pri dojenju, opazuje zdravstveno stanje otročnice in dojenčka, pomaga pri skrbi in negi. Je pomembna opora in vodnica v negotovih začetnih trenutkih starševstva.
Kdaj pride prvič?
Prvi obisk patronažne medicinske sestre je običajno že naslednji dan po prihodu iz porodnišnice, ne glede na to, ali je nedelja ali praznik. V primeru, da dežurstvo ni urejeno, so mamice, ki so bile odpuščene čez vikend ali na praznik, obiskane na prvi delovni dan, ki sledi.
Kaj zajema prvi obisk?
Prvi obisk je običajno najdaljši in lahko traja tudi uro in pol. Patronažna medicinska sestra se najprej predstavi in, če je možno, se seznani z obema staršema. Sledi uvodni pogovor, med katerim preveri zdravstveno dokumentacijo in pridobi informacije o okolju, v katerem novorojenček živi. Ne gre za oceno osebnosti ali pospravljenosti doma, temveč za podatke, ki sestri pomagajo poiskati najboljše rešitve za pomoč.
Patronažna sestra bo želela vedeti, kje novorojenček spi, ga previjate in umivate, kako ga oblačite, kakšna je temperatura doma, kako ga hranite, kakšne spalne navade ima, kdo vam pomaga pri negi, kakšno opremo imate zanj, s čim negujete njegovo kožo. Glede vsega naštetega vam bo svetovala.
Pomemben del prvega obiska je tudi pogovor o počutju matere - telesnem in duševnem. Če se mlada mamica ne počuti dobro, namreč tudi za novorojenčka ne more dobro skrbeti.
Nato patronažna medicinska sestra opravi nego celega novorojenčka (razvije ga in sleče), pri čemer posveti veliko pozornosti barvi njegove kože, glavi, fontanelam (mečavam na glavici) in popku. Prav s popkom in njegovo oskrbo je povezanih največ vprašanj in skrbi mladih staršev.
Svetuje tudi glede hranjenja novorojenčka, pri čemer mlade mamice spodbuja k dojenju in je pri dojenju tudi prisotna. Če imate težave s pristavljanjem, boleče bradavice ali vročo, trdo in bolečo dojko, povejte to patronažni medicinski sestri. Pomagala vam bo pri pravilnem pristavljanju, svetovala glede nege bradavic in iztiskanja mleka.
Patronažna medicinska sestra še enkrat pokaže pravilno umivanje novorojenčka (ki ga še ne kopamo) in svetuje fiziološko povijanje. V primeru nepravilnosti pri UZ kolkov bo pokazala pravilno široko povijanje. Spodbuja previjanje pred vsakim hranjenjem, po potrebi pa tudi po njem.
Prvi obisk je čas, da zastavite vsa vprašanja, ki vas zanimajo. Zapišite si jih sproti, da jih ne pozabite.
Vloga patronažne sestre pri skrbi za mamico
Veliko ljudi misli, da je obisk patronažne medicinske sestre v prvem mesecu namenjen le novorojenčku, vendar to ni povsem res. Dva obiska sta namenjena prav mladi materi. Patronažna medicinska sestra skuša zagotoviti, da je vsaka otročnica deležna primerne fizične oskrbe in učinkovite psihične in socialne podpore, ter da postane samostojna pri oskrbi novorojenčka, se dobro počuti in da v poporodnem obdobju ne pride do zapletov.
Vprašanja, ki jih zastavlja patronažna sestra, so namenjena ustvarjanju slike o materinem splošnem stanju. Med uvodnim pogovorom ustvari oceno, ki jo dopolni s telesnim pregledom. Preveri se pravilno krčenje maternice, pogleda čiščo, morebitno epiziotomijsko rano ali rano po carskem rezu ter območje zunanjega spolovila in zadnjične odprtine. Če je pregled intimnih delov neprijeten in če ste prepričani, da je vse v redu, lahko pregled odklonite (na lastno odgovornost). Če pa imate težave, npr. vročino, tega nikar ne zamolčite, saj so zapleti po porodu lahko usodni. Svetovala vam bo, s čim si lahko pomagate sami, ali ali je potrebno takojšnje zdravniško pomoč.
Pregledala bo tudi vaše dojke in noge, zlasti jo bodo zanimali edemi oziroma krčne žile. Pogovorila se bo z vami tudi o tem, kdaj prvič iti ven, in na koncu vam izmerila krvni tlak.
Če imate težave z dojenjem, vam bo potrpežljivo in strokovno svetovala. Če je z mamico in novorojenčkom vse v redu, patronažna medicinska sestra novorojenčka obišče petkrat. Od tega sta dva obiska namenjena mladi mamici.
Nadaljnji obiski in posebna skrb
Pri naslednjem obisku bo patronažna medicinska sestra ponovno oskrbela novorojenčkov popek ter se pogovorila o življenjskih aktivnostih, pomembnih za otrokov psihofizični razvoj. Svetovala bo glede pripomočkov za nego otroka (kenguru, vreča za nošenje, zibelka itd.). Spomnila vas bo, da svojega novorojenčka prijavite na prvi preventivni pregled pri pediatru, ki mora biti opravljen pri štirih tednih starosti. Če imate možnost izbire med več otroškimi zdravniki, se lahko o izboru posvetujete z njo.
Na zadnjem obisku bo patronažna medicinska sestra vašega novorojenčka okopala, kar stori šele, ko je popek povsem zaceljen. Prvo kopanje opravi sestra, vi pa ji pomagate in dobro gledate, ker boste poslej to opravljali sami. Če imate še kakšna vprašanja, je sedaj čas, da jih zastavite, ker je to zadnji obisk. Ponovno bo otipala vrh maternice, pregledala dojke in pomagala pri težavah z dojenjem. Svetovala vam bo, kako naj se postopoma vračate v običajne življenjske tirnice, poučila o pomenu poporodne telovadbe, metodah zaščite pred nezaželeno nosečnostjo in se pogovorila o spolnih odnosih po porodu.
V prvem letu otrokovega življenja patronažna medicinska sestra pride na obisk še trikrat: med četrtim in petim mesecem, med sedmim in osmim mesecem ter med desetim in enajstim mesecem. Po šestem mesecu starosti svetuje glede postopnega uvajanja mešane otroške prehrane, po osmem mesecu pa glede nege otrokovih prvih zob.
Neenakosti v obveščanju in pozivi k spremembam
Tragični dogodek, ko je dojenčica umrla, ker patronažna služba ni bila obveščena o njenem rojstvu, je še enkrat izpostavil problematično prakso obveščanja. NIJZ se je za ureditev tega področja zavzel že pred leti, vendar se kljub opozorilom stroke nekatere porodnišnice še vedno ne ravnajo po pravilnikih. Varuh človekovih pravic je prav tako preverjal prakse obveščanja in ugotovil, da bolnišnice, ki o rojstvu ne obveščajo patronažnih služb, kršijo ustavo.
Ministrstvo za zdravje je sicer odgovorilo, da je področje urejeno s pravilnikom, vendar praksa kaže drugače. V zadnjih tednih so na NIJZ-ju izrazili veselje, da intenzivno sodelujejo z ministrstvom za zdravje pri pripravi rešitev za kontinuirano zdravstveno obravnavo v patronažnem varstvu.
Pomembna sporočila za mlade mamice
- Ne mislite, da morate biti urejene: Patronažne sestre se zavedajo, koliko dela je z novorojenčkom. Če si uspeš počesati lase in umiti zobe enkrat dnevno, ti gre odlično od rok. Ni se treba obremenjevati z videzom.
- Ne skrivajte svojih resničnih čustev: V prvih tednih otrokovega življenja veliko mater doživlja "baby blues". Pomembno je, da se iskreno pogovorite o svojih čustvih s patronažno sestro, ki je tam, da prisluhne in pomaga brez obsojanja.
- Ne predvidevajte, da je patronažna sestra tu zgolj zaradi novorojenčka: Patronažna sestra je tu za celostno podporo in nudenje informacij na več področjih, tudi glede družinskih članov. Če so vaša vprašanja izven njenega dometa, vas bo usmerila k pravi osebi.
- Patronažna sestra ni edina oseba, ki vam lahko pomaga: Če se z njo ne ujamete, se lahko obrnete na ginekologa, osebnega zdravnika, pediatra, doulo ali svetovalnice.
- Ne skrbite, kako je videti vaš dom: Patronažna sestra ne bo opazila, ali je v vašem stanovanju kup perila ali posoda ni pomita. Če bo opazila, da je vaš dom popolnoma bleščeč, jo bo prej skrbelo kot če bo nekoliko neurejen.
Vloga patronažnih medicinskih sester je neprecenljiva pri zagotavljanju celovite podpore in spremljanja zdravja tako otročnic kot novorojenčkov v ključnih prvih dneh, tednih in mesecih po porodu. Sistemska ureditev obveščanja in enotna praksa bi zagotovili, da bi vsak novorojenček in njegova mati prejela pravočasno in ustrezno oskrbo, ki si jo zaslužita.
tags: #kdaj #se #dogovoriti #s #patronazno #ob