Razvoj otroka je neprekinjen proces, poln presenečenj in mejnikov, ki staršem prinašajo neizmerno veselje. Med temi mejniki je prvi iskreni nasmeh dojenčka eden tistih, ki staršem topi srce in za trenutek pozabi na neprespane noči ter naporne prve tedne. A ta čarobni trenutek ni le lepa gesta, temveč pomemben pokazatelj socialno-emocionalnega razvoja malčka. Kdaj natančno se zgodi ta prvi nasmeh in kaj vse ga spremlja?
Začetki nasmeha: Od refleksnih grimas do prvega iskrenega izraza zadovoljstva
Socialno-emocionalni razvoj predstavlja posameznikove izkušnje s čustvi, njegovo zmožnost izražanja in obvladovanja čustev, zmožnost razumevanja čustev drugih in zmožnost vzpostavljanja pozitivne komunikacije. V prvih mesecih, ko se dojenček s čustvi šele spoznava, je socialno-emocionalni razvoj neverjeten. Dojenček čustva doživlja veliko preden jih sploh razume. Zato mu jih moramo pomagati prepoznati, poimenovati, mu nuditi vodenje skozi občutke in mu jih pomagati razumeti.
Že zelo zgodaj, v prvih tednih po rojstvu, lahko pri dojenčku opazimo primitivne oblike nasmeška in nasmešku podobne grimas. Ti zgodnji nasmehi so večinoma refleksne narave, ki jih znanstveniki imenujejo tudi »angelski nasmeh«. Pojavijo se lahko že nekaj ur po rojstvu, pogosto med spanjem ali tik preden dojenček zaspi. Gre za nehoten odziv mišičnih krčenj, ki pa staršem že daje občutek, da je njihov malček srečen in miren. Nedavna študija na Univerzi v Durhamu v Veliki Britaniji je s pomočjo 4-D ultrazvoka celo potrdila, da nerojeni otrok že v drugem trimesečju nosečnosti prične prakticirati obrazno mimiko, kar nakazuje na zgodnje učenje izražanja.
Prvi "pravi" ali socialni nasmeh, ki je namenjen konkretni osebi, se običajno pojavi nekoliko kasneje. Večina dojenčkov se prvič iskreno nasmehne med 4. in 6. tednom starosti, pogosto pa se ta mejnik zgodi okoli meseca in pol. Ta razvojni korak je pogojen z izboljšanim vidom dojenčka, ki je takrat že sposoben vedno bolje slediti premikajočim se predmetom, kot so obrazi najbližjih. Ker so v prvih tednih in mesecih največkrat v neposrednem stiku z dojenčkom mamice, je prvi nasmeh pogosto namenjen prav njim. Ta nasmeh vključuje tudi oči in je izraz zadovoljstva ob prepoznavanju znanega obraza in prijetne interakcije.
Pot do smeha: Interakcija, prepoznavanje in čustveno povezovanje
Socialno-emocionalni razvoj se razvija hkrati s kognitivnim razvojem. Skupaj ustvarjata otrokove vtise in odzive. Večina učenja v prvem letu otrokovega življenja namreč poteka ob podpori emocionalnih sposobnosti. Zdrav socialno-emocionalni razvoj že od novorojenčkovega prvega vdiha predstavlja temelj samopodobe v obdobju otroštva, mladostništva in odraslosti. Socialno-emocionalni razvoj je zelo odvisen od otroka do otroka, saj se pomembno povezuje s temperamentom. Temperament namreč opredeljuje to, kako otrok reagira in komunicira s svojim okoljem. Je prirojen in prisoten že pri rojstvu, zelo izrazito pa se začne kazati v obdobju 5-7 mesecev. Za razliko od temperamenta se otrok s socialno-emocionalnimi sposobnostmi ne rodi. Otrokova pozitivna navezanost na zaupanja vrednega in ljubečega odraslega je ključ do uspešnega socialnega in emocionalnega razvoja.
Do drugega meseca vaš otrok večino dne opazuje in posluša ljudi okoli sebe. Nauči se, da ga ti ljudje zabavajo, umirjajo, hranijo in mu omogočajo splošno zadovoljstvo. Ko se mu smejete, se dobro počuti in instiktivno se otrok prične smehljati tudi vam. To je pomemben mejnik, saj dojenček ugotovi, da lahko s svojo reakcijo vpliva na okolico in da mu njegov nasmešek prinese še več pozornosti in občutkov zadovoljstva. Bolj kot je dojenček povezan z vami, bolj in prej se bo pričel povezovati s preostalim delom sveta okoli sebe. Ne razvija se le njegova socializacija. Interakcija s svetom pomembno vpliva tudi na razvoj njegovih možganov.
V drugem mesecu življenja se lahko na ogovarjanje že prvič zavestno nasmehne. Otrok namreč vedno bolj zaznava svoje domače okolje in jasno kaže, kaj mu je všeč. Za starše je prvi nasmeh nagrada za neprespane noči, saj obžari cel dojenčkov obraz in prihaja iz srca. Starši se takoj nasmehnejo nazaj in se počutijo bolj udobno. In seveda, otrok čuti odziv staršev. Tudi očetov glas otrok pozna, saj med nosečnostjo prodre skozi materino trebušno steno do otroka. Že novorojenček prepozna mamo po vonju in glasu. Prvi stik s kožo med mamo in otrokom takoj po rojstvu, prvo dojenje in očesni stik igrajo pomembno vlogo.
Kdaj se dojenčki začnejo smejati in nasmehniti? (Plus nasveti, kako nasmejati dojenčka)
Prvi izbruhi smeha in razvoj humorja
Okrog treh, štirih mesecev starosti se bo dojenčkov nasmeh lahko spremenil v pravi izbruh smeha. Žgečkanje po trebuhu med previjanjem, igra z biba igračo, ki leze po njegovem telesu, ali pa kakšna druga igra ga lahko spravi v glasen smeh. Odziv nad njegovo novo obliko smeha bo tako velik, da bo zelo hitro občutil, koliko pozornosti dobi s to preprosto gesto. Zanimivo je, da otroka nasmejejo najbolj preproste stvari, kot so žgečkanje po podplatih, pihanje v obrazek, prstne igre ali le ponavljanje zlogov kot so baba, buba. Pri tem so pogosto najbolj vešči očki, ki s svojo (neobrito) brado požgečkajo male nožice.
V tretjem mesecu življenja otrok že zelo dobro vidi in natančno opazuje reakcije staršev. Pri tej starosti mu smeh prinašajo igre, kot je skrivalnice za rokami, žgečkanje po trebuhu in še veliko več. Otrok je še vedno zelo dober v zrcaljenju vaših čustev. Če ste slabe volje, bo dobro razpoložen dojenček hitro prezrcalil vaša čustva in tudi sam postal slabše razpoložen.
Ko je otrok star približno pet mesecev, začne razumeti odnose in razlikuje znane obraze od tujih. Pogosto odkriva poseben smisel za humor; smešno se mu na primer zdi, če iz vozička meče igrače, mama pa jih pobira. Zabavajo ga lahko tudi lastni zvoki. V tem obdobju se otrok srečuje s številnimi nasprotji. Morda se vam bo vaš dojenček včasih zdel kot dve različni osebi. Po eni strani bo vedno bolj samozavesten in bo potrjeval svojo neodvisnost, po drugi strani pa se vas bo še vedno močno oklepal in bo sramežljiv v družbi neznancev. Včasih bo odprt in ljubeč, drugič pa nestrpen in prestrašen. Do tega pride, ker otrok prvič prične razlikovati med znanimi in neznanimi situacijami. Zaradi tega se pojavi tesnobnost v bližini neznancev, ki predstavlja enega prvih zares velikih čustvenih mejnikov, ki jih bo vaš otrok dosegel.
Razvoj humorja skozi starostna obdobja
Pri starosti od 10 do 12 mesecev se dojenčki smejijo tudi tistemu, kar dojamejo z razumom. Najbolj jih razveselijo različne grimase, ki jih delate z obrazom. Dobro že namreč ločijo, kaj je običajno in kaj ne. Torej, če bo otrokov bratec ali sestrica skakal po eni nogi in se pri tem spakoval, se bo malček temu smejal, saj ve, da običajno ne hodi tako. Smejal se bo smešni živalici v knjigi, dedku, ki bo kihnil in bo le zanj moral to večkrat ponoviti. Smejal se bo prav vsakemu, ki ga bo ogovoril ali mu namenil nekaj pozornosti. V tej starosti se še bolj zaveda, kako veliko prednost ima, če koga nagradi z nasmehom.
Pri letu in pol malčku ni več dovolj, da ga nasmejijo drugi, zdaj želi sam prevzeti »vajeti« v svoje roke; tudi sam bi namreč rad nasmejal druge. Uporabil bo vse mogoče načine, da mu bo to uspelo. Našminkal se bo z maminim ličilom, nadel si bo očkova sončna očala, si obul največje čevlje, ki jih bo našel v stanovanju. Vse to običajno starše nasmeje, malčku pa je ravno to v največje veselje. Ob vsem tem pa je to zanj najboljša priložnost, da si krepi oziroma gradi samozavest.
V obdobju od dveh do treh let so besede kot so »drekec pekec« ali vse, kar je povezano z "bljak" in "kak", zelo smešne. Za odrasle sicer nerazumljivo, a za malčke neverjetno zabavno. V tem obdobju otroka že počasi navajate na stranišče; tudi če se trudite, da tega ne bi občutil kot prevelik pritisk, pa se otrok prvič sooča z zelo pomembnim korakom k samostojnosti. V tem obdobju tudi malček raziskuje telo, ve, da imajo fantki lulčka, deklice pa luliko. Zato so tudi besede, povezane s straniščem, zanj tako aktualne in smešne. Po drugi strani pa je že tako navihan, da dobro ve, kako bo odreagirala mamica ali očka, če bo rekel stricu, ki je prišel na obisk: »O, drekec pekec!« Ja, to je njegovo malo orožje, s katerim razjezi starše. Pametno je, da se z otrokom igrate besedne igre, a z lepšimi in bolj primernimi besedami, kot na primer: roža-boža, buja-baja, avto- bavto. Malčku se bo zdelo zabavno, da to znate tudi vi, hkrati pa bo dojel, da lahko rima in izgovarja tudi lepše besede.
Od štiri do pet let so otroci kot mali papagaji - najprej zato, ker zelo radi vsako besedo do onemoglosti ponavljajo za vami, sorojencem ali prijateljem, drugič pa zato, ker lahko tudi desetkrat gledajo eno in isto risanko, pa se jim bo zdelo še vedno smešna. Strokovnjaki menijo, da otrok potrebuje ponavljanje, ki mu daje občutek varnosti. Ko zna zgodbo, oziroma dogajanje že na pamet, ve, kaj lahko pričakuje v naslednji sceni. Malček se bo smejal vedno istim prizorom - vam se bo to zdelo nenavadno, njemu pa bo povsem normalno.
Pomembni mejniki v razvoju
Vsak otrok ima svojo potrebo po spanju. Pri dojenčku je spanje 4-6 ur v kosu velik dosežek, za katerega včasih potrebuje kar nekaj časa. Čas, ko dojenček dobi prvi zob, je lahko zelo različen: lahko ga dobi pri nekaj tednih ali pa najkasneje do začetka drugega leta življenja. Največ otrok prvi zobek dobi okoli 6. meseca starosti. Otrok lahko brez podpore sedi v starosti 9 -10 mesecev. Prej lahko sedi le ob opori ali v naročju. Otroci potrebujejo čas za svoj razvoj! Sedenje otroka se razvije po učenju plazenja. Nekateri otroci se začnejo plaziti že okoli 6. meseca starosti, večina od njih pa med 8. in 10. mesecem življenja. Nekateri otroci to fazo preskočijo. S približno 12 meseci otrok stoji, nekateri pa takrat že hodijo. Večina otrok shodi med 15. in 18. mesecem življenja. Približno ob koncu prvega leta življenja otrok že lahko razume besedo »ne«. Razumevanje pravil in prepovedi zori počasi, do konca drugega leta življenja. Pri približno 9 mesecih otrok že čeblja in zlaga zloge skupaj. S približno 12 meseci že zna besedo ali dve. Pomembna za govorni razvoj otroka je predvsem komunikacija in ljubeč govor med starši in otrokom, prstne igre, kratke pesmice in gledanje slikanic. V starosti od treh do štirih mesecev se lahko otrok nekaj minut že ukvarja sam s sabo. Brblja, posluša svoje zvoke, igra se z rokami, ozira se okrog sebe in opazuje predmete, kot so mobili ali igrače, ki visijo nad posteljico. Okoli petega ali šestega meseca življenja lahko otrok začne jesti gosto hrano.
V prvih šestih mesecih življenja otrok dobi dovolj hrane, spanja in naklonjenosti. Lakota, nezadovoljstvo in užitek so trenutno najpomembnejši občutki, s katerimi se vaš otrok srečuje. Kompleksna čustva so še vedno pretežka, da bi jih razumel. Še vedno si želi veliko vaše bližine, prigovarjanja, občutka ljubljenosti in varnosti, kar mu tudi nudi trdne temelje za emocionalni razvoj. S tem, ko je tudi fizično vedno bolj razvit, postaja tudi vedno bolj samozavesten in pozoren na svet okoli sebe. Vedno bolj do izraza prihaja otrokov temperament. Nekateri dojenčki so zelo mirni in predvidljivi, drugi imajo močno voljo in potrebujejo veliko potrpežljivosti ter nežnega usmerjanja. Pomembno je, da se zavedate, da ni nujno, da vam bodo vse otrokove lastnosti ustrezale. Njegovo vedenje vpliva na to, kako se kot starš počutite, prav tako pa pomembno vpliva na dinamiko družine. Zavedati se morate, da je otrokov temperament prirojen in nanj ni možno vplivati. Zato je pomembno, da sprejmeta takšnega kot je, saj bo tako vam kot njemu veliko lažje.
V naslednjih mesecih otroka vsak dan čaka nekaj novega in vznemirljivega. Veliko se mora še naučiti, kar pa ni vedno najbolj preprosto. Zato lahko otrok prične doživljati tudi prve čustvene izbruhe, še naprej pa se bo v družbi neznancev lahko počutil neprijetno in doživljal separacijsko anksioznost. Pomembno je, da otroku pomagate krepiti njegovo neodvisnost, hkrati pa mu morate nuditi še vseeno dovolj vodenja, mu postaviti meje in vzdrževati disciplino. Objavljeno dne 6. 2. Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe.
Otrok lahko postane navdušen, če ste navdušeni tudi vi, lahko pa postane siten, če ste tudi sami nekoliko bolj muhaste volje. Že v prvem in drugem mesecu lahko začnete slutiti otrokovo osebnost. Ne bodite preveč zaskrbljeni, če vaš dojenček ne dosega nobenega od zgodnjih socialno-emocionalnih mejnikov, a ne pozabite, da otrok že takoj zgodaj na podlagi vašega vedenja prične ustvarjati svojo čustveno življenje. Nauči se umirjati, na primer z vašo pomočjo. Jasno izrazi zadovoljstvo oz. razočarano joka, ko ne doseže igrače oz. se zavestno zabava druge (npr. kaže znake apatije predvsem do otrok (npr. prične kontrolirati svoje okolje (npr. zavrača, da nekaj naredi (npr.
V tem obdobju se otrok srečuje s številnimi nasprotji. Morda se vam bo vaš dojenček včasih zdel kot dve različni osebi. Po eni strani bo vedno bolj samozavesten in bo potrjeval svojo neodvisnost, po drugi strani pa se vas bo še vedno močno oklepal in bo sramežljiv v družbi neznancev. Včasih bo odprt in ljubeč, drugič pa nestrpen in prestrašen. Do tega pride, ker otrok prvič prične razlikovati med znanimi in neznanimi situacijami. Zaradi tega se pojavi tesnobnost v bližini neznancev, ki predstavlja enega prvih zares velikih čustvenih mejnikov, ki jih bo vaš otrok dosegel. Otroka ni strah le oseb, pojavi se tudi strah pred neznanimi predmeti, strah ga lahko postane situacij, ki jih je včasih brez problemov doživljal. Hkrati s strahom pred neznanim se pojavi tudi separacijska anksioznost, ki predstavlja odziv na ločitev otroka od znane osebe (običajno gre za primarne skrbnike), s katero je vzpostavil naklonjen odnos. Otrok je že odkril, da je vsak predmet edinstven in trajen, odkril pa je tudi, da obstajate samo eni vi. Ko vas ne bo videl, bo vedel, da nekje ste, a ne z njim, kar mu lahko povzroči veliko stisko. Separacijska anksioznost se pri nekaterih otrocih začne prej, pri nekaterih kasneje. Če je otrok na vas močno in zdravo navezan, se lahko pojavi, prav tako pa tudi izgine nekoliko prej. Običajno doseže vrh med 10. in 18. mesecem, potem pa zbledi v zadnji polovici drugega leta. A nič ne skrbite, gre za normalen otrokov razvoj in otroku v nobenem primeru ne zamerite posesivnosti, ki jo bo kazal. Zagotovite mu toliko topline in dobre volje kot je le lahko. S svojimi dejanji otroku kažete kako izražati in vračati ljubezen, kar mu predstavlja osnovno znanje o čustvih, na katero se bo zanašal v prihodnjih letih. Proti koncu 12. meseca reagira z užitkom, ko vidi poznane ljudi.