Za vsakega starša je novorojenček vir neizmerne radosti, a tudi številnih vprašanj in skrbi. Ena izmed prvih stvari, ki jih starši opazijo in jih pogosto skrbi, je barva in konsistenca otrokovega blata. V prvih dneh po rojstvu je namreč popolnoma drugačno od tistega, ki ga poznamo pri starejših otrocih ali odraslih. To prvo blato, imenovano mekonij, in kasnejše spremembe so ključni pokazatelji dobrobiti novorojenčka, zlasti glede njegovega hranjenja.
Mekonij: Prva "naloga" novorojenčka
Mekonij je prvo blato, ki ga novorojenček izloči. Gre za lepljivo, temnozeleno ali skoraj črno snov, ki je brez vonja. Ta posebna oblika blata je sestavljena iz celic, ki jih je novorojenček med bivanjem v maternici zaužil, prebavnih sokov, žolča in drugih snovi, ki so se nabrale v njegovem prebavnem sistemu. Mekonij se začne izločati v prvih 24 urah po rojstvu. Če novorojenček v tem času ne izloči mekonija, je to lahko znak za preplah in je potreben posvet z zdravnikom.
Prehodno blato in vzpostavitev hranjenja
Po izločitvi mekonija se začnejo spremembe v otrokovem blatu. Postopoma se bo spremenila barva in konsistenca, kar nakazuje na to, da se prebavni sistem novorojenčka prilagaja na novo hrano - materino mleko ali nadomestno mleko.
Če novorojenčka dojite, je ključnega pomena vzpostavitev uspešnega dojenja že v prvih urah in dneh po porodu. Dojenje je naraven proces, vendar se lahko zaradi pomanjkanja pravih informacij in veščin za marsikatero mamico sprevrže v stisko že kmalu po porodu. S pravočasno pomočjo se da marsikaj rešiti. Prve ure in dnevi po porodu so namreč ključni za vzpostavitev dojenja oz. vzpostavitev in ohranjanje laktacije, če se novorojenček ne more dojiti.
Ključne točke za uspešno vzpostavitev dojenja in spremljanje vnosa mleka:
- Takojšnji kožni stik: Kožni stik ni pomemben le takoj po otrokovem rojstvu, temveč tudi v prvih dneh. Najboljši način počitka za dojenčka in mamico je, da skupaj ležita in dremata. Tako bosta oba bolj mirna, dojenčka pa bo bližina materinih prsi spodbudila k dojenju in se bo lahko pristavil po potrebi. Ne drži, da bi ga bilo treba pustiti v posteljici, da si odpočije.
- Mlezivo (kolostrum): Vsaka mama ima prvo mleko, ki se imenuje mlezivo ali kolostrum. Tvori se po kapljicah, in sicer od 30 do 100 ml v 24 urah. Količina mleka se poveča 2. do 6. dan po porodu, ko pride do navala mleka (prsi postanejo bolj polne, trde). Novorojenček naj bo tik ob mamici, da se bo imel priložnost čim večkrat dojiti, saj je tudi želodček še čisto majhen.
- Spremljanje plenic: Čim prej novorojenček pokaka mekonij (prvo blato, ki je lepljivo in črne barve) in blato postane gorčično rumene barve, tem bolje. Če so pleničke dovolj polulane in pokakane, pomeni, da otročiček dobiva mleko. Pri izključnem dojenju ali hranjenju z mlečno formulo je pokazatelj zadostnega vnosa mleka število mokrih pleničk, ki jih lahko pričakujemo (6 ali več na 24 ur).
- Ponočno dojenje: Ravno ponoči je ključno, da mamica leži in doji, tako da ima otročička pri sebi. Če mati ponoči vstaja, se raven prolaktina, hormona, ki je odgovoren za tvorjenje materinega mleka, zniža.
- Dojenje na zahtevo: Dojenje naj ima vedno prednost. Če dojenčka nimate tik ob sebi, bodite pozorni na subtilne znake, da bi se dojil (trepetanje vek, iskanje, nežno oglašanje, odpiranje ust ipd.). Za previjanje bo dovolj časa med podoji ali po dojenju. Dojenčka najprej previjte le, če ga sicer težko zbudite.
- Način sesanja: Noben novorojenček aktivno ne sesa npr. 15 minut. Malce sesa, si oddahne, spet sesa … Dojenčkom je všeč, da teče, zato med podojem mirno večkrat zamenjate stran - brez skrbi, dojenček bo dobil tudi bolj kalorično, mastno t.i. zadnje mleko.
- Prsi niso posodice: Prsi niso posodice, kamor bi se nakapljalo mleko, potem bi se otrok podojil in bi bilo treba spet čakati. Prsi niso nikoli (do konca) prazne. Mleko vedno je.
- Zgodnje dojenje: Z dojenjem nič ne čakamo. Dojenčka imamo tik ob sebi, da ima dojko pred nosom in se bo lahko dojil, kadar bo želel. Če vmes polije ali pobruha še malo plodovnice, ni nič hudega.
- Sesanje in povezanost: Sesalci smo rojeni za sesanje in človeški mladiček najbolj potrebuje tesen fizični stik s svojo mamico, da se počuti varnega. Materino mleko je izredno hitro prebavljivo, zato da je dojenček deležen pogostega dojenja, pri čemer dobi vse, kar potrebuje. Dojenje dojenčka in mamico umirja in povezuje. Čim večkrat se otrok doji, več mleka dobi in bolj je materino telo stimulirano za tvorjenje mleka.
- Bradavice in nelagodje pri dojenju: Bradavice so, takšne kot so, povsem v redu. Utrjevanje ni potrebno. Potreben ni niti lanolin niti razna mazila niti nastavki. Če bradavice niso vdrte (pa še te se z dojenjem v mnogih primerih izbočijo), so povsem normalne. Dojenje je v prvih dneh lahko nekoliko nelagodno, nikakor pa ne sme boleti. Če dojenje boli, poiščite strokovno pomoč.
Kaj storiti, če dojenje ni mogoče?
Včasih pa kljub veliki želji mamice in njenemu trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče. Bodisi ker preprosto nima dovolj mleka ali pa ji je dojenje odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V taki situaciji je zelo pomembno, da mamica, ki ne more dojiti, nima nikakršnega občutka krivde. Ta je neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos.
Če se novorojenček ne pristavlja ali se sicer pristavi, vendar ne sesa učinkovito, veljajo ista priporočila kot zgoraj. Čim prej je treba poiskati vzrok težav. Poiščite pomoč svetovalke za dojenje. Če pa otrok ne more sesati, vi pa si želite dojiti, si mleko izbrizgavajte. Začnite takoj po rojstvu otroka, najbolje v šestih urah po porodu. O načinih izbrizgavanja, shranjevanja mleka in hranjenja otroka z vašim mlekom za nasvet vprašajte zdravstvenega strokovnjaka.
Ko dojenje ni mogoče, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mleko za dojenčke, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno mleko za dojenčke. Prilagojena začetna mleka so zadovoljivo nadomestilo za materino mleko, saj njihova hranilna sestava in energijska vrednost skušata biti čim bolj podobna materinemu mleku, da omogočajo zdrav razvoj in rast dojenčka.
Fiziološke značilnosti novorojenčka ob rojstvu
Novorojenček ob rojstvu doživi številne spremembe. Pred rojstvom je plod varen v telesu mame in v vodnem okolju, ki ga ščiti pred različnimi vplivi in mu omogoča lahkotno gibanje, ki je drugačno od tistega, ki ga izkusi takoj po rojstvu. Ena od večjih sprememb, ki jih doživi ob rojstvu, je gravitacija, medtem ko je ena glavnih sprememb in življenjsko najpomembnejša vzpostavitev respiratornega dihanja, saj je samostojno dihanje ključnega pomena za samo preživetje in vzpostavitev sesanja in požiranja. Pri tem novorojenčku pomagajo refleksi, ki se kasneje spremenijo v hotene reakcije.
Pomembno je, da imamo novorojenčka ves čas na primerni temperaturi okolja, da je dovolj ali da ni preveč oblečen, saj imajo dojenčki na začetku še nerazvit center za usklajevanje telesne temperature. Poleg vseh omenjenih sprememb so tu še zvoki okolja in svetloba. V maternici je okolje precej hrupno, saj se ves čas slišijo zvoki pretoka krvi, bitja srca, prebava in ostalo, česar po rojstvu otrok ne sliši več. Po drugi strani pa je v maternici precej temno in je svetloba po rojstvu za novorojenčke prav tako sprememba.
Povprečno je porodna teža donošenih novorojenčkov 3300 g oz. se giblje med 2500-4200 g. Telesna dolžina donošenih novorojenčkov je od 48-53 cm in obseg glave pa med 34-36 cm. Novorojenček je lahko tudi lažji ali težji in manjši ali daljši, kar je odvisno od številnih dejavnikov, kot so konstitucija staršev, prehrana matere med nosečnostjo, okolje, stresi, kajenje, uživanje alkohola itd.
Novorojenček diha s frekvenco 40 do 60 vdihov/minuto. Trebušček je običajno večji, na njem je krn popkovnice, ki odpade med 5 in 14 dnem po porodu. Po odpadu popka je lahko prisoten minimalen rumenkast izcedek, lahko tudi kaplja krvi. Pomembno je, da se popek čisti dokler je prisotna rana.
Vsi novorojenčki imajo enako barvo oči, modro, ki se nekako po 6 tednih po rojstvu spremeni v barvo, ki bo ostala za celo življenje. Vid je slab (vidi predmete, ki so od njega oddaljeni približno 20 cm, kar je pomembno pri navezovanju s starši), boljši je sluh, zato novorojenčku na začetku, dokler se mu vid ne izostri, raje predvajamo različne zvoke, mu prigovarjamo in podobno, kot da mu kažemo različne igrače. Ko se vid malo izostri, pa so predvsem dojemljivi za močne barvne kontraste, kot so na primer belo-črna, modro-rumena, zeleno-rdeča.
Prvo blato novorojenčka je mekonij, črno-zeleno blato brez vonja, kasneje se barva in konsistenca blata spreminja. Mekonij naj bi se izločil v prvih 24 urah po porodu. Novorojenček urinira ponavadi enkrat prvi dan, dvakrat drugi dan, ter tako naprej do šestega dne. Od šestega dne starosti dalje pa naj bi uriniral najmanj 6-krat dnevno.
Novorojenčkovo gibanje je popolnoma neusklajeno, obsegi gibov so veliki, pretirani, koordinacije ni, prav tako ni stabilnosti v trupu. Novorojenček je zelo zakrčen, tudi če mu pasivno iztegnemo roko ali nogo, ko jo spustimo, le to takoj pokrči nazaj. Če ga damo v trebušni položaj, so noge pokrčene, prav tako roke, glava je na podlagi obrnjena na eno ali drugo stran.
Prvi pregledi in oskrba novorojenčka
Novorojenčka prvič pregledajo takoj po rojstvu že v porodni sobi. Novorojenček, ki je še nekaj trenutkov nazaj bil v materinem telesu, je po porodu z njo sprva še povezan s popkovnico. Slednjo na dveh koncih stisnejo in vmes prerežejo s sterilnimi škarjami. To zelo rad stori marsikateri oče, ki je prisoten pri porodu in tako tudi na simboličen način prekine vez med materjo in otrokom. Popkovnico oskrbijo s sponko in premažejo z antiseptično raztopino.
Po rojstvu novorojenčka obrišejo in neagresivno očistijo dihalne poti. Takšno brisanje je hkrati stimulacija k dihanju. Praviloma se otroček ob brisanju razburi in zajoka. Če otroček na to brisanje nekoliko slabše reagira, ga podrgnejo tudi po podplatih ali pa malo bolj temeljito po hrbtu. Če novorojenček ne zadiha, tako kot pričakujejo, mu pomagajo s predihavanjem na masko z balonom. Ob prvih vdihih, ki so potrebni za začetno razpetje pljuč, se mora ustvariti kar velik pritisk in zanj je treba precej mišične moči. Večina novorojenčkov se na nekaj začetnih dolgih vpihov ali morda par minut trajajoče predihavanje na masko lepo odzove, začne brcati, jokati in redno dihati. Zelo redko, in sicer v enem na tisoč primerov, je poleg predihavanja potrebna tudi srčna masaža, včasih je treba vstaviti tudi cevko za dihanje in popkovni kateter, če moramo otročku dodajati zdravila. Vsi ti bolj agresivni ukrepi so pogostejši pri nedonošenčkih.
Novorojenčka v porodni sobi še stehtajo ter izmerijo njegovo dolžino in obseg glavice. Vsi novorojenčki dobijo v oči kapljice, ki preprečujejo nastanek obporodnih okužb oči. V primarno oskrbo sodi tudi injekcija vitamina K. Ta medicinska preventiva je v Sloveniji že vrsto let uzakonjena z namenom, da se preprečijo hude krvavitve, do katerih lahko pride zaradi pomanjkanja vitamina K.
Rutinski odvzem krvi iz pete zdravega novorojenčka se izvede samo tretji dan po rojstvu. V nekaterih porodnišnicah pa za vse preiskave, ki jih je treba napraviti takoj po rojstvu, jemljejo popkovnično kri. To je še posebej praktično pri nedonošenčkih. Popkovnično kri vzamejo, ko je to potrebno, npr. za določitev krvne skupine, kadar je materina kri RhD negativna, nekaterim novorojenčkom pa je vendarle treba odvzeti vzorček krvi.
Če ni večjih zapletov, ostajata mati in otrok v porodni sobi tri ure. V tem času se zgodi še ločitev posteljice in skrben pregled le-te. Preverijo, ali se je porodila cela oz. če je ostal kakšen del še v maternici. Zaostali manjši delci se lahko izločijo kasneje s čiščo. Če manjka večji del posteljice, materi v splošni anesteziji pregledajo maternično votlino, da preprečijo hujše krvavitve ali vnetja. Kadar je potrebno, zašijejo še rez presredka ali morebitne raztrganine porodne poti. Takoj po porodu posteljice mama običajno podoji otroka, kajti zelo pomembno je, da se ta stik vzpostavi čim prej. Novorojenček se ponavadi na maminih prsih pomiri.
Pediater pregleda novorojenčka v porodnišnici 12-18 ur po porodu oz. ko je otroček star manj kot en dan. Pri porodu ali takoj po porodu je pediater prisoten le izjemoma, in sicer pri porodu s pomočjo vakuuma, pri nujnem carskem rezu, porodu v medenični vstavi, porodu dvojčkov, prezgodnjem porodu, ob pričakovanem bolezenskem stanju otroka ali bolni materi in kadar babica oceni, da se novorojenček slabše prilagaja ali da ima prirojeno anomalijo. Pri porodu zdrave matere in otroka pediater ni prisoten, razen če se glede na stanje otroka izkaže, da potrebuje pomoč. Če otroček že v porodni sobi potrebuje agresivnejše ukrepe reanimacije, ga pediater večkrat pregleda, sicer pa šele 12-18 ur po rojstvu. Gre za rutinski pregled, pri katerem pregledajo kožo, glavo, mečavo, oči, ušesa, usta, ključnico, prsni koš, potipajo vrat, poslušajo dihanje in bitje srca, pretipajo trebušček, pregledajo popkovino, spolovilo, rokice, nogice itd.
Novorojenčkov v porodnišnici ne cepijo več rutinsko. Možno je cepljenje proti hepatitisu B, kadar je znano, da je mati hepatitis B antigen pozitivna. V tem primeru poleg prve doze cepiva otročku dajo še pasivno zaščito v obliki protiteles. Pred nekaj leti je bilo ukinjeno tudi splošno cepljenje proti tuberkulozi.
V porodnišnici naredijo še ultrazvok kolkov pri novorojenčku. Pomembno je tudi testiranje sluha novorojenčkom v vseh slovenskih porodnišnicah. Pri testu, imenovanem TEOAE, s posebnim aparatom izmerijo odziv na zvočne dražljaje. Pred odhodom domov novorojenčkom vzamejo še kri iz pete za odkrivanje fenilketonurije in kongenitalne hipotireoze. Velika prednost zgodnjega ugotavljanja teh dveh bolezni je v možnosti zgodnjega zdravljenja, s čimer bistveno spremenijo potek življenja otroka.
Kopanje novorojenčka
Kdaj lahko prvič kopate novorojenčka? Novorojenčka nikakor ne smete kopati, dokler popkovni krn ne odpade, ker bi lahko vlaga povzročila okužbo. Priporočljivo je, da ga zvečer umijete s krpico in toplo vodo. Tako boste otroka očistili verjetno od deset dni do tri tedne po rojstvu.
Prvo umivanje poteka tako, da novorojenčka položite na ravno površino, na kateri je bombažna tetra plenica ali mehka brisača. V manjši posodici si pripravite vodo, drugo imejte prazno za polivanje po bombažni krpici, s katero boste obrisali vse dele otrokovega telesa. Vse pripomočke za nego otročka imejte na dosegu rok, najbolje bo, da si zraven previjalne mize, na kateri umivate dojenčka, namestite polico. Sproti dojenčka pokrivajte z bombažno pleničko, odkrit naj bo le tisti del, ki ga brišete. Dobro posušite otrokovo občutljivo kožo.
Ko vam da patronažna sestra zeleno luč, ko otroku odpade popkovni krn, lahko začnete s kopanjem v plastični otroški kopalni kadi, položeni v večjo kad, kopalni kadi, nameščeni na nosilih, čebričku, s posebnim nastavkom, ki se namesti na kopalno kad.
Kaj potrebujete za kopanje dojenčka?
Pred kopanjem si pripravite vse, kar boste potrebovali: bombažno umivalno krpico, bombažno tetra plenico, brisačo s kapuco ali večjo brisačo, trdo otroško milo, plastično manjšo kopalno kad, svežo plenico, po potrebi kremo za telo in hladilno mazilo za ritko, čista oblačila ali pižamo. Če nekaj pozabite pripraviti, nikakor ne pustite dojenčka samega v kopalni kadi, ker se lahko utopi v nekaj centimetrov vode.
Postopek kopanja:
- Napolnite otroško kad do polovice. Najprej natočite hladno vodo, šele nato dodajajte toplejšo, da ne bi bila prevroča. Pri majhnih otrocih je lahko namreč že majhna opeklina zelo nevarna. Preverite temperaturo vode. To lahko storite s posebnim termometrom za vodo ali pa s komolcem. Voda mora biti prijetno topla, približno na telesni temperaturi.
- Namestite otroka v vodo skupaj z bombažno tetra plenico tako, da ima svojo glavo naslonjeno na vaši roki. Nato plenico postopoma odstranite, da se navadi na vodo.
- Z več kosmiči vate in s toplo vodo umijte oči od notranjega roba proti zunanjemu. Uporabite za vsako oko drug kosmič. Z več kosmiči vate in s toplo vodo umijte še preostali obrazek. Ko mu boste umivali ušeska, očistite samo uhelj, nikakor pa ne drezajte s paličicami v uho. Ušesa se na notranjem delu sama čistijo, kolikor je potrebno. Naša naloga je le, da odstranimo tisto umazanijo, ki jo vidimo.
- Nato otroka varno primete in stisnete pod eno roko, ga nagnite nad kad in mu z drugo roko umijete glavico. Pazite, da mu ne pride milo v oči in usta. Še posebej bodite pozorni na vrat in gubice pod brado. Kopate ga lahko z mehko umivalno krpico, gobico ali kar z roko, tako da zajamete malo vode in jo previdno polivate po njem. Ko mu umivate glavo, jo nagnite malo nazaj, da mu milo ne pride v oči. Nežno umivajte tudi ostale dele telesa, pri tem ne pretiravajte z milom. Skriti umazani kotički pri dojenčku so med prsti na rokah in nogah, za ušesi, pod pazduho. Da se otrok ne ohladi, ga večkrat po prsnem košu, trebuhu in rokah počasi polijte s toplo vodo. Na koncu umijte tudi ritko in spolovilo, ves čas pa mu podpirajte glavo.
- Otroka zavijete v toplo brisačo s kapuco in ga položite na svežo bombažno terta plenico. Obrišite vse dele telesa popolnoma, tudi med pregibi, gubice. Nato ga po potrebi namažite, mu namestite plenico in ga oblecite.
Ko boste pospravljali stvari po kopanju, zlivali vodo iz kopalne kadi, ne pustite dojenčka na previjalni mizi samega. Za ta čas ga položite v posteljico, skratka na varno, od koder ne more pasti ali nase povleči kakšne težke stvari.
Novorojenčke je dovolj kopati dvakrat do trikrat tedensko, če redno skrbite, da je področje pod plenico čisto. Večkrat dnevno mu morate umivati obraz in roke. Starejšega dojenčka lahko umivate vsak dan, skratka to lahko postane del rutine za umirjanje, po navadi je to zvečer.
Nekateri starši dojenčka najraje kopajo zjutraj, ko je spočit in poln energije, drugi vključijo kopanje kot del večerne rutine. Zavedati se morate, da kopanje deluje na otroka zelo sproščujoče in bo potem en dva tri zaprl oči. Kopanje je posebna izkušnja za mamo ali očeta ter dojenčka. Večina jih obožuje čas, preživet med kopanjem, in če vam na začetku ne bo šlo vse gladko od rok, ne skrbite, saj vaja dela mojstra.
tags: #kdaj #se #novorojencek #prvic #pokaka