Večina nosečnic se sprašuje, kdaj se bo njihov dojenček v maternici obrnil v pravilen položaj za porod, to je z glavo navzdol. Ta proces je naraven in običajno poteka do 36. tedna nosečnosti. Vendar pa se včasih zgodi, da dojenček ostane v medenični ali prečni vstavi. V takih primerih obstajajo različne metode in tehnike, ki lahko pomagajo pri obračanju, od domačih vaj do medicinskih posegov.
Obračanje ploda: Naravni proces in ključni trenutki
Ko je plod še relativno majhen, to je pred 32. tednom nosečnosti, ima še dovolj prostora za pogosto spreminjanje lege. Z naraščajočo velikostjo ploda in zmanjševanjem količine plodovnice po 32. tednu pa večina otrok zavzame svoj najljubši položaj, ki naj bi bil za porod najprimernejši - glava navzdol. Ta položaj, strokovno imenovan cefalična lega, je najpogostejši in najprimernejši za naravni porod. Večina dojenčkov se rodi z glavo navzdol, približno 4-5 % nosečnosti pa se konča tako, da plodov vodilni del, ki se bo rodil prvi, ni glava, ampak noge ali ritka - to se imenuje medenična vstava (breech baby). Okrog 36. tedna nosečnosti se večina otrok že dokončno namesti v položaj z glavo navzdol, saj imajo v tem stadiju nosečnosti že dovolj veliko velikost in težo, da se obrnejo v stabilen položaj. Čeprav je maternica še vedno dovolj prostorna, ima otrok že manj prostora za prosto gibanje, zato se postavi v položaj, ki mu je najudobnejši in hkrati najvarnejši za prihod na svet. V nekaterih primerih se dojenček ne obrne in ostane v t. i. položaju z zadnjico navzdol.
Zakaj se dojenček ne obrne na glavo? Vzroki za medenično vstavo
Obstaja več razlogov, zakaj se dojenček ne obrne v glavično vstavo. Fizični razlogi so najpogosteje navedeni kot glavni. Po raziskavah naj bi se medenična vstava pojavljala pri ženskah, ki imajo večplodne nosečnosti, pri ženskah, ki so v preteklosti imele prezgodnje porode, imajo preveč plodovnice (kar omogoča več manevrskega prostora za obračanje) ali premalo plodovnice (zaradi česar se plod lažje ali težje premika). Pogostejša je tudi pri tistih, ki imajo drugače oblikovane maternice ali miome v maternici, ali pa pri predležeči posteljici.
Če na medenično vstavo pogledamo z vidika teorije kitajske tradicionalne medicine, gre za neravnovesje energij v telesu. Do teh neravnovesij lahko pride zaradi različnih vzrokov, največkrat je blokirana ledvična energija in telo nima dovolj energije, da bi speljalo ta proces obračanja ploda na glavico. Blokado ledvične energije lahko povzročijo surova in mrzla hrana, pomanjkanje določenih hranil, strahovi ali pa izpostavljenost mrazu in/ali vetru.
Tako kitajska tradicionalna medicina kot tudi nekateri avtorji, ki so raziskovali čustvena stanja in njihov vpliv na naše fizično telo, ugotavljajo, da čustvena stanja niso zanemarljiva. Najbolj pogosta dejavnika, ki vplivata na čustva v tem primeru, sta strah in stres. Če je nosečnica preveč obremenjena z zunanjimi vplivi, to telesu povzroča stres. Nekateri menijo, da se otrok, ki čuti, da mama doživlja stres, “ustavi” v položaju, kjer je bližje srcu in si hkrati s tem nekako zaščiti glavo, kar mu predstavlja varnost.
Tehnike za obračanje ploda: Od domačih vaj do medicinskih posegov
Če se vašemu otroku ne uspe obrniti do 37. tedna nosečnosti, obstaja več možnosti, kako mu lahko pomagate.
Domače vaje in vizualizacija
Nekatere tehnike lahko izvajate sami doma, v kombinaciji z vizualizacijo. Ena od tehnik, ki jo je razvila dr. Juliet DeSa Souza, vključuje specifične položaje telesa.
- Položaj za obračanje: Lezite na hrbet s pokrčenimi koleni. Položite debele vzglavnike ali blazine pod zadnjico, da bo vaša medenica višje od želodca. V tem položaju ostanite vsaj 10 minut dvakrat na dan. Ker je vaša medenica višje od želodca, bo glava otroka zaplavala v plodovnici in otrok se bo pričel obračati z glavo proti medenici.
- Vizualizacija: Z praznim želodcem se osredotočite na sprostitev trebuha, medtem ko si predstavljajte obračanje otroka. To ponavljajte dvakrat na dan po 10 minut. Ta tehnika naj bi imela 89-odstoten uspeh v dveh do treh tednih.
Obstajajo tudi druge vaje, ki jih lahko izvajate.
- Vaja na vseh štirih: Ženska gre na vse štiri. S koleni in komolci se naslanja na tla, zadnjica je dvignjena. Z zadnjico in boki miga sem ter tja, levo in desno ter gor in dol. To dela 20 minut. Po 20 minutah vadbe naj si nosečnica vzame 2 uri počitka in nato preide na drugo vajo.
- Vaja z dvignjeno medenico: Ženska leži na tleh. Noge pokrči v kolenih in dvigne zadnjico. Pod zadnjico si lahko podloži 2-3 velike vzglavnike, da si olajša vajo in tako čim dlje drži zadnjico navzgor. Z zadnjico začne zibat levo in desno, sem ter tja in po malem gor in dol. Vajo dela 20 minut. Po 20 minutah si naj nosečnica vzame 2 uri počitka oziroma poljubno preživlja svoj čas in nato preide na tretjo vajo.
- Plazenje: Ženska se plazi - pomika po prostoru po vseh štirih. Zaščiti si kolena in dlani. To dela 20 minut.
Tem vajam običajno posvetimo 1-2 dni. Otrok se po teh vajah pogosto obrne ponoči, medtem ko nosečnica spi. Če se otrok ni obrnil v pravilno lego, vaje drugi dan ponovimo.
Masaža stopal in akupunktura
Kot dodatno podporo za pravilno lego ploda pomaga še redna masaža stopal. Masira se zunanja stran obeh mezinčkov na nogah, saj se tam nahaja akupunkturna točka B67, ki spodbuja plod, da se sam obrne v pravilno lego. Istočasno masaža te točke preprečuje zastajanje urina pri nosečnici in zatekanje. Ta metoda naj bi zagotavljala 70% uspešnost. V tujini to tehniko obvladajo skoraj vse babice, ki bodoče mamice spremljajo skozi nosečnost. Če poznate osebo, ki se z akupunkturo poklicno ukvarja, vam lahko ona zapiči akupunkturno iglico v to točko.
Uporaba svetlobe
Tretja tehnika je stara metoda z lučko. Temelji na prepričanju, da se otrok pomika za svetlobo. Če je torej glavica na vrhu trebuha, pod žličko, tja usmerimo lučko in jo počasi pomikamo ob strani trebuha navzdol in zaključimo na sramni kosti. Izberemo si vedno le eno stran po kateri potujemo z lučko - samo levo ali samo desno. Pomaga, če vemo, kam otročiček gleda, kam ima obrnjen glavo. Če ima obrnjeno glavico v desno, se bo lažje obrnil v desno, zato z lučko potujemo od zgoraj navzdol po desni strani trebuha.
Masaža trebuha z eteričnimi olji
V isto smer si lahko nosečnice same ali s pomočjo partnerjev nežno masirajo trebuh. Eterična olja, ki se za ta namen lahko uporabljajo, so ilang ilang, rman, cedra in vrtnica. Dodajo se k osnovnemu, naravnemu masažnemu olju (olivno, mandljevo).
Gibanje in pravilno sedenje
Do pravilne lege ploda pomaga tudi gibanje nosečnice, posebej plavanje. Med plavanjem je priporočljivo narediti kakšen preval, če ga nosečnica seveda že od prej zna. Pomaga še pravilno sedenje. Nosečnica naj vedno, skozi celo nosečnost, sedi z zravnano hrbtenico z rahlo razširjenimi nogami.
Zunanji obrat na glavico: Medicinski poseg
Če se vašemu otroku ne uspe obrniti sam do 37. tedna nosečnosti, lahko porodničar izvede zunanji obrat - postopno obračanje otroka doseže s pritiskanjem na maternico prek materinega trebuha. Ta postopek ni brez tveganja, zato se morate pogovoriti s svojim porodničarjem. Najbolje je izvesti zunanji obrat v 37. do 38. tednu, ko je za obračanje ploda še dovolj plodovnice.
Perimenopauza Ne Počinje Naglo. Počinje Tiho — I Zato Je Žene Često Ne Prepoznaju
Pred zunanjim obratom ginekolog opravi ultrazvok, da se prepriča o legi ploda v maternici, o njegovi velikosti, teži, količini plodovnice, velikosti materine medenice in njeni prostornini. Zunanji obrat je veliko lažje izvajati pri nosečnici, ki je že rodila, saj je prostornina njene maternice ponavadi večja, maternica pa bolj prožna.
Poskus zunanjega obrata lahko včasih sproži porod. Nosečnica lahko dobi popadke ali pa ji odteče plodovnica. V zelo redkih primerih pa lahko pride do odstopa posteljice in krvavitve. A ta zaplet ugotovijo z ultrazvokom in takoj ukrepajo. Taki nosečnici potem naredijo carski rez.
Po zunanjem obratu nosečnica v porodnišnici ostane še nekaj ur na opazovanju. Če je vse v redu, lahko odide domov še isti dan. Obstaja možnost, da se otrok spet obrne v prvotno lego, torej v medenično vstavo. Vendar pa se tudi v tem primeru pri sprejemu v porodno sobo otrokov položaj vedno temeljito pregleda.
Čeprav je zunanji obrat medicinski poseg, mnoge mamice poročajo, da obisk pri izkušenem izvajalcu kraniosakralne terapije ali uporaba drugih tradicionalnih metod, v kombinaciji z zunanjim obratom, lahko prinesejo uspeh.
Carski rez in vaginalni porod v medenični vstavi
Če se vašemu otroku ne uspe obrniti na glavo, se postavlja vprašanje, ali bo porod potekal vaginalno ali s carskim rezom. Vse več dojenčkov, ki so v medenični vstavi, je rojenih s carskim rezom. Po nekaterih statistikah se odstotek carskih rezov pri medenični vstavi giblje med 80 % in 90 %. Carski rez je operacija, ki je za žensko in otroka izjemno naporna, in bi se morala izvajati takrat, ko je to resnično nujno - torej ko je ogroženo življenje mamice ali dojenčka.
Vaginalni porod v medenični vstavi je lahko popolnoma izvedljiv in varen, v kolikor izberete okolje oziroma osebje, ki je za to usposobljeno in mu zaupate. Nekatere porodnišnice so za to bolj odprte, druge manj, zato se je smiselno povezati tudi z mamicami s podobno situacijo v preteklosti ali z obporodnimi spremljevalkami.
Kljub temu da je vaginalni porod z medenično vstavo popolnoma izvedljiv, pa to ni pozicija ploda, ki bi bila tretirana kot »normalna«. Že iz fiziološkega vidika je potrebno razumeti, da se mora pri takem porodu dojenček bistveno bolj prilagoditi in stisniti, da lahko skozi vaginalni kanal pokuka na svet. Še več: na porod v medenični vstavi lahko pogledamo z vidika dostopnega znanja o naših kosteh in strukturah, ki se ob rojstvu že preoblikujejo. Utemeljitelji kraniosakralne terapije pravijo, da so lobanja oz. šivi, ki povezujejo lobanjske koščice, najpomembnejši del telesa, vplivajo pa na naš celoten živčni sistem, na razvoj možganov in celotnega telesa. Te lobanjske koščice se premikajo do te mere, da omogočajo otroku pot skozi porodni kanal. Že v primeru glavične vstave se te koščice lobanje velikokrat zamaknejo, stisnejo ipd. Porod se namreč lahko ustavi, otrok se zatakne v porodnem kanalu, otrok se »zaletava« v sramno kost, nanj pritiskajo umetni popadki, pogosta praksa je tudi pritisk na fundus - in vsi ti procesi glavo oz. koščice lobanje nedvoumno preoblikujejo. Ravno v tem je pogosto vzrok, zakaj se po porodu novorojenček ne more ali ne zna dojiti (iztegniti vratu naprej in sesati s spodnjo čeljustjo), zakaj prihaja do hipertenzije in hipotonije ali zakaj polivajo. Stanje lobanjskih koščic je smiselno preveriti tudi, ko so dojenčki zelo jokavi in so sicer zadovoljene vse njihove fiziološke potrebe.
Pri vodenju poroda z medenično vstavo in pri carskem rezu je več zapletov kakor pri zunanjem obratu. Zato je svetovano, da se najprej pozanima za možnost poskusa zunanjega obrata. Če je otrok premajhen ali prevelik, če je obseg njegove glavice prevelik, se ne odloči za porod v medenični vstavi, ampak svetuje zunanji obrat oziroma carski rez. Za porod "z ritko naprej" je pomembno materino sodelovanje. Ni pa tak porod nič težji od poroda v glavični vstavi, če poteka "šolsko pravilno" in je otrok skrčen v položaju zarodka. Če ne poteka vse tako, kot bi moralo, se lahko med porodom odločimo za carski rez.
Ali ste vedeli?
- Otrok si sam poišče zanj najbolj udoben položaj in v njem ponavadi ostaja od 36. tedna nosečnosti naprej.
- V Sloveniji ginekologi v povprečju čakajo na zunanji obrat nekje do 36. tedna, ko se z nosečnico pogovorijo o njenih možnostih. Pri nas je praksa, da se predlaga zunanji obrat, če se plod ne obrne do 37. tedna.
- Zunanji obrat izvajajo v porodnišnici in je sicer malo bolj invazivna tehnika, ki je po pričanju nekaterih mamic lahko tudi zelo boleča, velikokrat pa tudi neuspešna.
- Zunanji obrat je pogosto uspešen v približno 50 odstotkih primerov.
- V zadnjih letih imajo nekatere porodnišnice manj kot 10 vaginalnih porodov v medenični vstavi, vsi pa so se zelo lepo končali.
- Nosečnost z medenično vstavo načeloma ni bolj tvegana kot pri glavični vstavi. Lahko pa so zapleti pri porodu, saj je večje tveganje, da bi dojenček obstal v porodnem kanalu.
- Po zunanjem obratu nosečnica ostane nekaj ur na opazovanju, saj lahko včasih poskus obrata sproži porod, zelo redko pa pride do odstopa posteljice.
- Če se plod med poskusom zunanjega obrata ne obrne, ima nosečnica še vedno možnost, da se po posvetu z ginekologom in babico odloči za vodenje medeničnega poroda ali za carski rez.