Alergije pri dojenčkih in otrocih postajajo vse bolj pogoste in predstavljajo pomemben izziv za starše. Razumevanje, kdaj in kako testirati dojenčka na alergije, je ključnega pomena za zagotavljanje njegovega zdravja in dobrega počutja. Ta članek bo poglobljeno obravnaval temo alergijskega testiranja pri najmlajših, od razlikovanjem med preobčutljivostjo in pravo alergijsko reakcijo, najpogostejšimi alergeni, znaki alergij, diagnostičnimi metodami ter praktičnimi nasveti za starše.
Razločevanje med preobčutljivostjo in pravo alergijsko reakcijo
Preden se poglobimo v testiranje, je ključnega pomena razumeti razliko med preobčutljivostjo in pravo alergijsko reakcijo. Kot pojasnjuje prim. mag. Brane Mežnar, dr., pri preobčutljivosti gre za tako imenovano intoleranco ali za znižan prag dražljaja posameznika, zaradi česar se ta na dražljaj odzove burneje od večine. Izkušen zdravnik ju seveda hitro loči od pravih alergij. Za prave alergije pa je značilno, da jih sprožijo točno določene snovi (alergeni) že v manjših koncentracijah. Dokažemo jih s kožnimi in krvnimi testi ob specialističnem pregledu pri alergologu.
Pregled pri alergologu je nujen in koristen, če se bolnikove težave ponavljajo ali celo stopnjujejo. Odločitev o napotitvi k alergologu naj sprejmejo osebni zdravnik (pri otroku pediater), ki predlaga obisk specialista, in otrokovi starši. Na kakšen način pa otroku lahko omogočite hitro obravnavo pri alergologu? Odgovor vam ponuja družinska oblika zavarovanja Specialisti+.
Vzroki za porast alergij
Razlogi za vse pogostejše alergije so kompleksni in povezani z napredkom, razvojem in višjim standardom življenja. Prim. mag. Nikša Šegota, dr. med., spec., pojasnjuje, da "lahko bi rekli, da razvitejši svet plačuje davek na civilizacijo. V Afriki je alergija zelo redek pojav, medtem ko je na primer v Veliki Britaniji ali Vzhodni Evropi skoraj vsaka druga oseba alergična, torej skoraj polovica". Onesnaženost zraka, aditivi v prehrani in sodobni način življenja so dejavniki, ki jih organizem prepozna kot potencialne grožnje. "Razlika v Sloveniji je že med mestnimi in vaškimi otroki, pri vaških zaznavamo manj alergij. Tudi pri otrocih, ki se igrajo zunaj in pri katerih starši na higieno ne pazijo tako vneto, ugotavljamo, da imajo manj težav z alergijo," dodaja dr. V želji, da bi si čim prej odgovorili na vsa vprašanja, povezana z alergijo, si ljudje pomagajo tudi z zapisi s spleta ali iz poljudnih publikacij, ki pa so pogosto zavajajoči ali celo napačni.
Pogosti miti o alergijah pri otrocih
Obstaja več napačnih predstav o alergijah pri otrocih, ki jih je pomembno razjasniti:
- "Ker nobeden od staršev ni alergičen, tudi otrok ne bo." Odsotnost alergije pri obeh starših ne pomeni nujno, da tudi otrok ne bo alergičen. Je pa res, da je verjetnost nastanka alergije pri takem otroku manjša.
- "Stanovanje imamo preveč očiščeno, zato je otrok alergičen." Čeprav je pretirano sterilno okolje lahko eden od dejavnikov, ni edini vzrok.
- "Če si alergičen na mleko, pomeni, da ne moreš prebaviti laktoze (laktozna intoleranca)." Alergija na mleko in intoleranca za laktozo sta dve različni stvari. Pri alergiji na mleko gre za alergijsko reakcijo na eno od številnih sestavin v mleku in je razmeroma redka.
- "Otroci do prvega leta starosti naj ne bi uživali visokoalergene hrane." Vsekakor v prvem letu otroka ni priporočljivo hraniti s hrano, ki vsebuje močne alergene (lešniki, arašidi, sladila, različni dodatki …).
- "S termično obdelavo hrane uničimo delovanje alergena." S pravilno termično pripravo hrane otroku omogočamo normalen razvoj in rast, hkrati pa zmanjšujemo možnost tako za nastanek prehranskih alergij kot tudi drugih bolezni prebavil. Otrok obrambnega sistema prebavil namreč še nima tako razvitega, da bi zmogel presno hrano prebaviti enako dobro kot termično obdelano. S tem se povečata dovzetnost za alergije na hrano in možnost bolezni prebavil (npr. Chronova bolezen).
- "Alergije niso ozdravljive." Trditev, da alergije niso ozdravljive, ni enoznačna. Z optimalno kombinacijo zdravljenja in dobrim sodelovanjem vseh sodelujočih pri procesu zdravljenja je bolnika z dokazano alergijo mogoče pozdraviti, kar pomeni, da dalj časa ne potrebuje zdravil niti nima več težav ali simptomov.
- "Mojemu otroku piska v pljučih, torej je astmatik." Piskanje je eden od simptomov astme, prav tako pa tudi alergije in prehladov. Pri približno dveh tretjinah ljudi je astma alergijskega izvora. Povzročajo jo inhalacijski alergeni, torej tisti, ki jih vdihujemo (prah, pršica, pelod …). Infekti (okužbe dihal) in astma so na neki način povezani, saj podobno delujejo na pljuča. Zato to dvoje ni vedno lahko ločiti. Če nekdo kašlja, mu piska v pljučih, ima občutek dušenja, je lahko preprosto prehlajen, v njegovih pljučih se nabira sluz in organizem ga želi izločiti. Vendar pa lahko neko prehladno stanje, ki povzroči vnetje dihalnih poti, zaradi neustreznega zdravljenja sčasoma povzroči astmo, čeprav ta nima izvora v alergenih. Tak tip astme je dokaj redek. Pri otrocih je težko takoj potrditi, kaj točno je vzrok za piskanje v pljučih. Za odrasle obstaja kar nekaj preiskav, ki sum, da gre za astmo (alergijsko ali nealergijsko), potrdijo ali zavržejo.
Najpogostejši prehranski alergeni pri dojenčkih in otrocih
Alergija na hrano je sicer pogosta zdravstvena težava dojenčkov, ni pa vsak neželen odziv na določeno hrano, ki se uvede na novo, imunsko pogojen. Večinoma gre za prehodna stanja, ki sčasoma izzvenijo. Prehodne blage preobčutljivosti na določeno hrano so pri dojenčkih posledica neprenašanja ali slabega prenašanja, draženja prebavil kot tudi psihogenih vzrokov.
Glavni prehranski alergeni pri dojenčkih so:
- Kravje mleko: Alergija na kravje mleko je ena najpogostejših pri dojenčkih in lahko povzroči različne simptome, od kožnih izpuščajev do prebavnih težav.
- Jajca: Alergija na jajca je prav tako pogosta in se lahko pojavi že v zgodnjem otroštvu.
- Arašidi in drevesni oreščki: Ti oreščki so znani po svojih močnih alergenih lastnostih in lahko povzročijo hude reakcije.
- Pšenica: Alergija na pšenico je lahko problematična, saj je pšenica pogosta sestavina številnih živil.
- Soja: Tudi soja je lahko vir alergijskih reakcij, še posebej pri občutljivih dojenčkih.
- Ribe in morski sadeži: Alergije na ribe in morske sadeže se lahko pojavijo kasneje, vendar so lahko zelo resne.
- Jagode: Čeprav so jagode priljubljeno sadje, so lahko tudi potencialni alergeni.
Za prve tri naštete (kravje mleko, jajca, arašidi) se pogosteje pojavlja takojšnja reakcija na hrano. Po prvem letu starosti alergije na hrano začnejo izzvenevati. Vendar pa je pomembno poudariti, da je pri uvajanju novih živil vedno potrebna previdnost.
Atopijski dermatitis in alergije
Zelo pogosta alergijska bolezen predšolskih otrok je atopijski dermatitis. Skoraj polovica teh otrok je imela v prvem letu življenja alergijo na hrano. To potrjuje hipotezo dvojne izpostavitve alergenu, preko prebavil in skozi kožo zaradi porušene kožne bariere. Pri atopijskem dermatitisu zdravniki svetujejo izključitev le tiste hrane, ki očitno poslabša stanje kože. Pri otrocih po vstopu v šolo začne atopijski dermatitis izzvenevati, pri njih se veča pojavnost alergijskih bolezni dihal, tako rinitisa kot astme.
Alergije na zdravila pri otrocih
Pri otrocih predstavljajo alergije na zdravila manj težav kot pri odraslih. Najpogostejša je preobčutljivost na betalaktamske antibiotike. Več težav lahko predstavljajo pri dojenčkih in otrocih prisotna barvila in konzervansi v različnih farmacevtskih oblikah.
Znaki alergije pri dojenčku in otroku
Mamicam vsaka sprememba, ki se kaže na otroku, povzroči številne skrbi. Ene takih so tudi alergijske reakcije na hrano, ki se lahko pojavijo že pri dojenčku, otroku ali kasneje v odraslosti. V prvem letu življenja so najbolj pogoste alergije na kravje mleko in jajca. Te se lahko pojavijo pri dojenčku že ob dojenju, ko preko materinega mleka pride v stik s kravjim mlekom in jajci. Reakcijo lahko dobijo prav tako dojenčki ob uživanju adaptiranega mleka.
Kadar že opazite prebavne težave in kožne reakcije, opazujte in spremljajte, kdaj se pojavijo, če ste morda zamenjali adaptirano mleko in se je reakcija pojavila ali če dojite in ste dan prej zaužili kakšno alergeno živilo. Kljub temu, da boste otroka spremljali in opazovali, pa se ob vsaki malčkovi reakciji posvetujte tudi z zdravnikom ali pediatrom.
Znaki, po katerih prepoznamo, da gre za alergijsko reakcijo, so lahko:
- Prebavne motnje: Krči v trebuhu, driska, bruhanje, krvni delci v blatu.
- Kožne spremembe: Koprivnica, srbenje, izpuščaji, rdečina, oteklina (še posebej okoli ust in oči).
- Dihalne težave: Kihanje, zamašen nos, kašelj, piskanje v pljučih, težko dihanje.
- Splošno nelagodje: Razdražljivost, jokavost, nemir, zmanjšan apetit.
Alergija se lahko pokaže tudi v obliki koprivnice ali kožnega izpuščaja.
Uvajanje alergenov v prehrano dojenčka
Nove smernice za uvajanje hrane pri dojenčkih kažejo na to, da malčkom, ki nimajo tveganja za razvoj alergenov, brez skrbi lahko ponudite alergena živila kadar koli med četrtim in šestim mesecem, ko je priporočljivo začeti z uvajanjem goste hrane. Pri uvajanju alergenov v vsakdanjo prehrano ste lahko pazljivi tako, da živilo prvič ponudite v manjši količini in spremljate reakcijo. V kolikor otrok ne dobi nobenih reakcij, mu lahko živilo ponudite večkrat brez zadržkov. Pomembno je, da malčki uživajo zdravo, raznoliko in uravnoteženo prehrano.
Bolj pazljivi bodite pri malčkih, ki že imajo izpuščaje ali pa so v družini prisotne alergije in lahko pride do dednosti. Takim otrokom najpogostejše alergene ponudite postopoma, a šele takrat, ko boste že uvedli osnovna živila, med katerimi so zelenjava, sadje, meso in žita.
Prva hrana za dojenčka: Kaj pa alergije?
Diagnostične metode pri sumu na alergijo pri dojenčku
Zanesljivo določanje alergije pri otrocih in še posebno pri dojenčkih je za zdravnika bistveno težje kot pri odraslih. Dojenček ne zna govoriti in opisani alergijski testi so pri otrocih pogosto negativni, kljub temu, da so na določene snovi alergični.
Zdravnik se lahko ravna po že znanih alergijah v družini. Če kak družinski član že trpi določeno alergijo, je namreč tveganje za pojav alergije pri otroku večje. Nadaljnje podatke o alergiji dajejo krvne preiskave, ki pokažejo protitelesa za določene alergene. Poznamo na primer protitelesa za čebelji ali osji strup, pa tudi za določene alergene v živilih. Povečana vrednost teh protiteles v krvi kaže na mogoče alergije. Ko tako določimo možne alergene, na primer določene snovi v živilih, se jim lahko poskušamo načrtno izogibati s prilagoditvijo hrane. Če se nato stanje otrokove kože v krajšem času popravi, je mogoče, da smo našli alergen.
Pri odraslih zdravnik pri tako imenovani anamnezi poizve, ali je alergija nastopila po stiku z določenimi snovmi, živalmi ali po uživanju določenih živil. Pozanima se tudi, ali so drugi družinski člani na kaj alergični. Potem opravi praktične teste.
- Kožni test: Na kožo na notranji strani roke nanesejo mogoče alergene in počakajo na morebitno alergijsko reakcijo na koži.
- Vbodni test (Prick test): Na kožo nanesejo alergene in vanjo rahlo zarežejo. Če je oseba na katero od nanesenih snovi že senzibilizirana, se na koži pojavi občutna reakcija, na primer pordelost ali koprivnica. Pri dojenčkih se lahko izvajajo kožni vbodni testi že pri 3 mesecih.
- Pokožni test (Patch test): Pri tem testu na kožo na hrbtu za 48 ur prilepijo obliže, prepojene z alergeni. Ta test je bolj namenjen ugotavljanju kontaktnih alergij.
- Krvni testi: Določanje specifičnih imunoglobulinov E (IgE) v krvi. IgE je protitelo, ki ga proizvaja vaše telo. Povečana vrednost teh protiteles v krvi kaže na mogoče alergije. Pri krvnih testih testirajo za manj alergenov, ker so zelo dragi, pri kožnih pa je več možnosti (sploh, če je koža dovolj lepa). Pomembno je vedeti, da se ne smete popolnoma zanašati na teste, ker niso tako zelo zanesljivi, kot bi si želeli.
- ALEX2 test: Kadar skupaj z zdravnikom ne morete niti približno določiti možnega alergena, ki pri vas sproži alergijsko reakcijo, bi bilo smiselno opraviti preiskavo ALEX2. Ta test temelji na analizi specifičnih protiteles IgE za različne vire alergenov in vključuje približno 200 najpogostejših alergenov z vseh področij.
Če imate težave pri interpretaciji izvida, se lahko obrnete na medicinski center REMEDA, kjer se lahko naročite za alergološki pregled preko napotnice ali samoplačniško.
Kožni izpuščaji in sum na alergijo
Primer mame, ki ima dojenčka, starega dobrih 7 mesecev, in že od vsega začetka opaža izpuščaje po obrazu, je ilustrativen. Zdravnica je sprva predlagala opazovanje in povezavo z materino prehrano preko dojenja. Ko so se izpuščaji razširili po telesu, je mama ugotovila, da je verjetno alergičen na jajca, lubenico, paradižnik in rdečo papriko. Kljub izogibanju tem živilom, so se izpuščaji ob ustih povečevali in pojavili so se novi. V takih primerih je ključnega pomena posvet z zdravnikom ali pediatrom in po potrebi napotitev na alergološko testiranje. Pri enem letu starosti, ko je predvideno cepljenje proti rdečkam, ki je iz jajčnega beljaka, je še toliko bolj pomembno, da so morebitne alergije natančno diagnosticirane.
Zavarovanje Specialisti+ za hitrejši dostop do specialistov
Z ozaveščenostjo o alergijah lahko pravilno ukrepate že sami. Z zavarovanjem Specialisti+ boste brez skrbi tudi starši, saj si z njim lahko zagotovite hiter dostop do specialistov različnih specialnosti. Svoje otroke lahko zavarujete v okviru družinske oblike zavarovanja Specialisti+. Tako boste do izbranih specialistov alergologije in pulmologije ter potrebne diagnoze in oskrbe prišli prej kot v treh tednih. Sklenite zavarovanje Specialisti+ zase in za svojega otroka.
Prehrana alergičnega otroka
Ko ima vaš malček potrjene alergije, se morate držati diete in se jim v prehrani izogibati. Marsikdo najprej pomisli, da otrok ne bo smel jesti peciv in palačink, v katerih brez jajc preprosto ne gre. Vendar pa obstajajo odlični nadomestki. Odličen nadomestek kravjega mleka so rastlinski napitki, ki jih lahko uporabite pri peki peciv in pripravi palačink ali pa z njimi naredite preprost zajtrk, ki lahko vključuje proseno kašo, kosmiče in suho sadje.
Druga področja alergij
Poleg prehranskih alergij obstajajo tudi druge vrste alergij, ki lahko prizadenejo otroke:
- Okoljski alergeni: Vključujejo prah, pršice, plesni, pelod, dim, parfume in druge snovi, ki so prisotne v zraku. Alergije na te snovi lahko povzročijo simptome, kot so kihanje, zamašen nos, kašelj in vnetje dihalnih poti.
- Alergije na živali: Domače živali, predvsem mačke in psi, so pogost vir alergenov. Alergije na živali so lahko pravi izziv, še posebej, če imate radi hišne ljubljenčke.
- Alergije na pike žuželk: Večina žuželk je sicer neškodljivih, vendar lahko pri nekaterih ljudeh pik žuželke povzroči hudo reakcijo ali celo smrt. Alergijo na strupe žuželk je mogoče dokazati s posebnimi testi.
Pri alergijah na hrano je pomembno, da se čim prej ugotovi vzrok, da se lahko prilagodi prehrana in preprečijo morebitne resne reakcije. S testom na prehranske alergene lahko prepoznate določeno hrano, ki vam povzroči alergijsko reakcijo, kar vam omogoča, da se premišljeno odločate glede svoje prehrane in se tako izognete škodljivim situacijam.
Zaključek
Poznavanje svojih alergij prinaša številne prednosti. Ko imate alergije, vaš imunski sistem tvori protitelesa IgE, ki zaznajo določen alergen kot škodljiv, čeprav to ni. Ko pridete v stik z alergenom, lahko reakcija vašega imunskega sistema povzroči vnetje kože, sinusov, dihalnih poti ali prebavnega sistema. Resnost alergij se razlikuje od osebe do osebe in se lahko giblje od manjšega draženja do anafilaktičnega šoka (zelo nevarna situacija). Alergije so med prebivalstvom precej pogoste, saj prizadenejo milijone ljudi po vsem svetu. Pojavijo se lahko pri vsakomur ne glede na starost ali spol. Nekateri ljudje so bolj nagnjeni k alergijam zaradi genetskih dejavnikov, okoljskih dejavnikov ali kombinacije obojega.
Če imate sum na alergijo pri vašem dojenčku ali otroku, je ključnega pomena, da se posvetujete s pediatrom ali alergologom. Le s pravilno diagnozo in načrtovanim ukrepanjem lahko zagotovite najboljšo možno oskrbo za svojega otroka.
tags: #kdaj #testiranje #dojencka #na #alergije