Dojenje predstavlja naraven in nadvse pomemben proces v prvih mesecih življenja dojenčka. Materino mleko je namreč najboljša hrana za dojenčka, saj se popolnoma prilagaja njegovim potrebam, zagotavlja vso potrebno tekočino, energijo in hranila za rast, razvoj ter krepitev zdravja. Priporoča se izključno dojenje prvih šest mesecev življenja, ko otrok dopolni 6. mesecev starosti. V tem obdobju izključno materino mleko popolnoma zadostuje za njegovo normalno rast in razvoj.
Uvajanje dopolnilne prehrane: Ključni trenutki in znaki
Z rastjo postaja dojenček vedno bolj aktiven, kar pomeni, da samo materino mleko ne bo več zadoščalo za njegove prehranske potrebe. Potrebno bo postopoma uvesti dopolnilno prehrano, ki bo ob nadaljevanju dojenja zadostila dodatnim potrebam po energiji, železu in drugih bistvenih prehranskih elementih. Uvajanje dopolnilne prehrane prezgodaj ali prepozno ima lahko neugodne posledice za izključno dojenega otroka.
Pri prehodu na dopolnilno hranjenje je ključno opazovati svojega otroka. Če refleksno poriva hrano iz ust in ni pripravljen žvečiti, je morda prezgodaj za uvajanje dopolnilne hrane. Pomemben dejavnik pri ocenjevanju zrelosti za dopolnilno hranjenje je tudi zmožnost samostojnega sedenja in prijemanja predmetov, ki jih nese v usta. Ne pričakujte, da se bo otrok že od začetka nasitil z novo hrano; še vedno bo tudi dojen.
Začetek uvajanja dopolnilne hrane bo predstavljal spoznavanje hrane in ne takojšnje nadomestilo obroka. Otroka lahko malo podojite pred uvajanjem, da ne bo lačen in bo bolje razpoložen. Otrok naj sedi v stolčku ali v naročju. Ponudite mu lahko hrano iz vašega krožnika ali mu pripravite njegov krožnik. Otroka lahko hranite bodisi s pasirano hrano ali s koščki hrane, kar je znano tudi pod angleškim izrazom "Baby-led weaning". O tej metodi hranjenja s koščki si lahko več preberete v knjigi "Naj otrok izbira pot: uvajanje čvrste hrane na željo otroka". Opazili boste, da bo otrok užival, ko bo raziskoval nove okuse, oblike in trdoto hrane. Kasneje bo postal zelo spreten in hranjenje za vas in otroka ne bo več problem, niti v restavraciji. Otroci se med seboj razlikujejo, zato imajo nekateri radi, da se jih hrani z žličko, drugi pa imajo raje, če lahko sami nadzirajo hranjenje. Pomembno je, da je med hranjenjem sproščeno vzdušje.
Prvi dnevi in spodbujanje laktacije
Prvi podoj naj bi se zgodil v prvi uri po porodu, saj je takrat otrokov sesalni refleks najmočnejši. V tem času je otroku na voljo mlezivo (kolostrum), ki je zgoščena hrana, bogata s protitelesi, zato ga včasih imenujejo "prvo otrokovo cepivo". Mlezivo zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh. Čeprav je mleziva malo, je to idealno za prve dni, saj se novorojenček šele uči hranjenja z usti in lažje obvladuje manjše količine. Majhni obroki spodbujajo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar hitreje spodbuja nastanek novega mleka. Mlezivo deluje tudi odvajalno, kar pomaga očistiti otrokovo črevo mekonija (smolasto temnozeleno prvo blato), kar preprečuje nastanek zlatenice.
Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku tudi izuriti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva, ter preden je dojka polna mleka. Raziskave so pokazale, da so otroci manj zlatenični, če se pogosteje dojijo v prvih dneh, ter da imajo matere, ki zgodaj začnejo z dojenjem, manj težav in dojijo dlje. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, saj otrokovo sesanje krči maternico, pospeši izločanje posteljice in zmanjšuje krvavitve. Pogosto dojenje preprečuje tudi nastanek bolečega zastoja v dojkah. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Kako pogosto in dolgo dojiti otroka?
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Nekateri otroci želijo sesati pogosto in kratek čas, nekateri pa sploh niso navdušeni nad sesanjem in so precej zaspani prvih nekaj dni. Pričakujte, da boste v prvih dneh veliko časa porabili za dojenje. To je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Bolnišnični red lahko moti dojenje, če so otroci prineseni k prsim, ko spijo ali kričijo, ne pa takrat, ko bi želeli sesati. Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na dve do tri ure. V tem primeru opazujte otroka in ga skušajte dojiti, kadar je buden ali plitvo spi (očesni zrkli se premikata pod vekami). V toplem okolju postanejo otroci zaspani, zato zastrite prostor pred soncem in otroka slecite do plenic. S hladno vlažno krpo nežno otrite otrokov hrbet, čelo in lica. Preizkusite tudi različne položaje dojenja.
Ponudite mu samo prsi - izogibajte se steklenički in dudi. Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete. Stekleničke in dude povzročajo tudi težave pri dojenju. Voda in mlečni dodatki zasitijo otroka in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. Do tega pride, ker je tvorba materinega mleka odvisna od povpraševanja po njem - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori. Velja tudi obratno: manj kot je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala. Matere, ki začnejo dodajati stekleničke, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj in manj mleka in več in več stekleničk. Stekleničke in dude lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Prisiljen je različno uporabljati jezik, usta in čeljusti, medtem ko sesa pri prsih, po steklenički ali dudo. Prsno bradavico lahko zaradi nepravilnega sesanja poškoduje ali pa jo popolnoma odklanja. Nekateri so zmedeni že po eni steklenički. V primeru potrebe po dodatnem hranjenju otroka, lahko uporabite kozarček, skodelico, žlico ali brizgalko. Če nameravate uporabljati stekleničke in dude, poskušajte počakati z njimi do enega meseca starosti.
Preprečevanje poškodb bradavic in pravilno pristavljanje
Materam pogosto svetujejo, naj dojijo le po nekaj minut na vsaki dojki, da ne bo prišlo do poškodb prsnih bradavic. Toda če otroka pravilno namestimo in se pravilno prisesa na dojko, ne bi smelo priti do poškodbe bradavic tudi po daljšem in pogostem dojenju. Nasveti za dobro namestitev in prisesanje:
- Najdite položaj, ki vam bo omogočal držati otroka ob dojki, ne da bi se pri tem napenjala kakšna mišica vašega telesa. Pomagajte si z blazinami, ki jih podložite pod otroka.
- Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku.
- Prepričajte se, da je otrokov obraz obrnjen k dojki in da otroku ni potrebno obračati glave, da jo doseže. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu.
- Pridržite dojko med dojenjem s palcem zgoraj in ostalimi prsti spodaj, toda ne preblizu bradavici, da se bo otrok lahko prisesal.
- Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta.
- Ko otrok dovolj odpre usta, ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta. Ko zagrabi, ga držite tesno ob dojki, tako da se z brado in nosom dotika dojke. Če se zdi, da dojka zapira nosek, pritegnite otrokovo telo k sebi, se bo tako z glavico malo odmaknil.
Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Vredno je večkrat poskusiti. Če je dojenje boleče, ne dovolite otroku, da tako sesa. Prekinite dojenje, tako da potisnete prst v kot otrokovih ust in poskusite znova. Morda mora otrok bolj široko odpreti usta ali mora biti bližje dojki. Nekateri otroci so spretnejši, pri drugih je potrebno nekaj poskusov pred vsakim podojem, preden postane dojenje res udobno. Vredno se je potruditi, da dosežemo pravilno prisesanje otroka na dojko. Ne samo, da preprečimo poškodbe bradavic, tudi otroku omogočimo, da zajame čim več mleka in zdravo vzpodbuja nastanek novega. V kratkem času bo pristavljanje k prsim postalo hitro in enostavno in ne bo potrebno ponavljati teh prvih korakov. Pričakujte, da bo pred tem potrebno ob vsakem obroku nekaj časa posvetiti učenju pravilnega dojenja.
Kdaj zamenjati dojko?
Nobenega razloga ni, da bi otroka časovno omejevali pri dojenju. Ko se dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne preneha, spusti dojko ali zaspi, nato mu ponudite še drugo dojko. Včasih bo sesal še iz druge dojke, včasih ne, kar je bolje.
Mamice pogosto sprašujejo, kdaj zamenjati stran pri dojenju. Katero dojko ponuditi najprej? Večkrat slišimo nasvet, da je treba po x minutah zamenjati stran, ali da je treba večkrat zapored podojiti na isti dojki, ali da je vsak podoj na vrsti druga dojka, ali da je treba ponuditi obe. Ključno je, da ne gledamo na uro, temveč opazujemo sebe in otroka. Povsem normalno je, da vedno najprej ponudimo tisto stran, na kateri imamo občutek, da je bolj polna. Dojenčkom je običajno všeč, da teče. Če je otrok zadovoljen in spusti dojko ter blaženo zaspi, ga pustimo spati. Sicer je priporočljivo podreti kupček.
Nekateri menijo, da je treba večkrat zapored ali celo v obdobju nekaj ur dojiti le na eni strani, sicer otrok ne bo dobil “zadnjega” mleka. Skrb, da bi otrok dobival le “prednje” mleko, je odveč: razen, če bi imela mamica res veliko preveč mleka (ob dojenju, ki sledi otrokovemu povpraševanju je to manj verjetno in zelo redko); čeprav se v večini primerov sčasoma samo po sebi uredi tudi to. Potem je ključno, da otrok pogosto in učinkovito sesa. Najprej ga pristavimo na bolj »polno« stran. Ko se požiranje upočasni oz. ni več tako zainteresiran, začnemo s stiskanjem dojke. Ko tudi to ne deluje več, zamenjamo stran in vajo ponovimo.
Nekatere mamice imajo v prvih tednih ali celo mesecih preveč mleka. Nekateri strokovnjaki priporočajo več podojev zapored na eni dojki. Vprašanje je seveda, kaj potem z drugo (prepolno) dojko. Nikakor ne iztiskamo ali črpamo »do konca«, sicer bo še več mleka. Na dojki lahko dajemo tudi zeljne liste. Odrežemo trdo steblo in liste položimo na prsi. Uvele liste nadomestimo z novimi. Pri dvojčkih je zaželeno, da ju pristavljamo izmenično enkrat na eno, drugič na drugo dojko. To je pogost, neškodljiv, začasen pojav. Zgodi se, da več dojimo na eni strani, posledično je tam več mleka oz. ima otrok to stran raje, ker bolj teče. Po končanem obdobju dojenja in laktacije bosta dojki ponovno simetrični. Nekateri dojenčki imajo »priljubljeno« stran, običajno je to dojka, iz katere bolj teče. Čeprav mnoge mamice uspešno dojijo samo na eni dojki, je zavračanje dojenja lahko posledica. Če potrebujete konkretno pomoč pri dojenju.
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Anja, takoj ko začne dudati in ne požira več - zamenjaj dojko. Če lepo napreduje, ne skrbi. Dojke lahko zamenjaš tudi večkrat med podojem, temu pravimo “izmenično dojenje”. Če otrok pri prsih večkrat zaspi NUJNO popravi položaj otroka pri dojki, ker se očitno pri (nepravilnem) sesanju preveč utrudi. Prednjega mleka je izredno malo, razen če mati nima težav prevelike mlečne zaloge. Kako veš, da dojenček dobi dovolj zadnjega mleka? Opazuješ pleničke in blato. Če bo blato temno, zeleno in zelo vodeno = problem. Drugače pa ne.
Kako vemo, da dojenček dobi dovolj hrane?
V prvih dneh so ena do dve mokri plenici znak, da ima otrok dovolj hrane. Izločil bo tudi temno zeleno, smolasto blato (mekonij), ki je bilo v črevesju še pred rojstvom. Izguba teže v prvih dneh je normalna; novorojenčki izgubijo do deset odstrov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Za otroka, ki tehta ob rojstvu 3400 gramov, je 10% 340 gramov, torej bo shujšal do 3060 gramov teže. Eden izmed razlogov za izgubo teže je dodatna količina vode, s katero je otrok rojen in jo izgublja v prvih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10. dnevu starosti ne sme več izgubljati telesne teže. Pridobitev telesne teže moramo računati od najnižje in ne od porodne teže.
Mnogo mater skrbi, če imajo dovolj mleka za svojega otroka, čeprav ga imajo veliko. Na več načinov se lahko prepričate, da imate dovolj mleka:
- Otrok zmoči vsaj 6 - 8 plenic dnevno (5 - 6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov, navadno manj pogosto odvajajo blato.
- Otrok napreduje vsaj 110 - 200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.
- Pri prsih pije pogosto, osem do dvanajst krat dnevno. Ni problem, če pije manj pogosto, da le napreduje.
- Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.
Spremembe v materinem mleku in dojenje kot udobje
V prvih treh do štirih dneh je mlezivo rumenkasto ali zlato-rumeno. Po treh do štirih dneh, ko količina materinega mleka narašča, je zrelo mleko pomešano z mlezivom bogato in kremasto. Vedno manj mleziva se izloča z mlekom in po enem do dveh tednih zrelo mleko popolnoma nadomesti mlezivo. V primerjavi s kravjim mlekom iz trgovine, je materino mleko videti bolj redko in vodeno, vendar je najboljša hrana za vašega otroka.
Skušajte čim več časa po porodu preživeti ob dojenju. Če je otrok nemiren, ga ob dojki pomirite. Pred rojstvom ni vaš otrok nikoli trpel lakote in ko se rodi, je njegov želodček majhen. Ne glede na to, kdaj ste ga zadnjič podojili, vedno je pravi čas, da ga ponovno pristavite k prsim. Dojeni otroci ne morejo biti preveč hranjeni. Dojenje nudi otroku tudi ugodje bližine in udobja in napravi prve tedne po rojstvu mirnejše in srečnejše tako otroku kot vam. Pogosto dojenje zagotavlja zalogo mleka. Ker se vaše mleko tvori po povpraševanju, bo pogosto povpraševanje zagotovilo več mleka. Večina otrok se hrani 10 - 12 krat v 24 urah, vendar se vzorec hranjenja spreminja.
Če imate otroka blizu sebe, vam niti ni potrebno iz postelje. Samo dvignete ga k sebi in podojite. Ni razloga, da mu zamenjate plenice, če je topel. Ko otrok raste, raste tudi njegov želodček, in otrok, ki se je »neprestano« dojil, si izoblikuje svoj vzorec hranjenja. Prvih štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način, da zadovoljite njegove potrebe po vaši toplini in vašem mleku.
Odstavljanje od prsi: Postopnost kot ključ
Odstavljanje od prsi je lahko nenadno, v celoti naenkrat ali pa postopno. Prva možnost pride v poštev le redko, morda ob nepredvideni ločitvi matere in otroka, npr. zaradi nujnega zdravljenja. Takemu odstavljanju se je treba izogibati, ker pomeni za otroka šok in dodatne težave, saj otrok težko naenkrat v celoti spremeni prehrano. Težave pa ima tudi mati, ker mleko še naprej nastaja, kar lahko vodi v resne zdravstvene težave. Ob postopnem odstavljanju postopoma ugaša tudi tvorba mleka in mati navadno nima posebnih težav. Odstavljanje načrtujte tako, da ob dodatkih druge hrane po 6. mesecu nadaljujete z dojenjem, dokler ustreza vam in vašemu otroku.
Včasih je otroka težko odstaviti, ker se ni pripravljen odpovedati dojki. Če ste se odločili za prenehanje dojenja otroka, starejšega od 12 mesecev, vam lahko pomaga nekaj nasvetov: Otroku ne ponujajte dojke, vendar če jo zahteva, mu dovolite, da se podoji. Spremenite dnevno rutino, da bo otrok bolj zaposlen in bo manj želel dojenje. Oče naj prevzame večjo vlogo pri večernem in nočnem uspavanju ter pripravljanju zajtrka. V času, ko se otrok običajno želi dojiti, mu ponudite dodatno hrano in pijačo. Izogibajte se prostoru, kjer ste dojili, in drugim rutinam v povezavi z dojenjem. Zmanjšajte čas podoja. Pri malčku si lahko pomagate tudi s pogajanjem.
Prenehanje dojenja ni le fizičen proces - je tudi čustven prehod. Za nekatere mame prinaša olajšanje in novo svobodo. Za druge pa žalost, krivdo ali dvome. In vse to je v redu. Pomembno je, da si dovolite, da začutite vse, kar pride, brez obsojanja. Dojenje je ena oblika povezovanja, vendar ni edina. Včasih lahko pomaga pogovor z doulo, svetovalko za dojenje ali drugo mamo, ki je šla skozi podobno izkušnjo. V tej fazi je nežnost do sebe in svojega telesa ključna podpora. Ne glede na to, ali prenehanje traja tedne ali se zgodi skoraj čez noč, pomeni konec enega posebnega poglavja.
Nekateri otroci sami pokažejo znake, da so pripravljeni na prenehanje (npr. manj zanimanja za dojko, večja radovednost za hrano in igro). Če se otrok še vedno pogosto doji, zmanjšujte število podojev enega po enega, začnite z najmanj pomembnimi. Namesto dojenja ponudite nekaj drugega - crkljanje, branje pravljice, pesem, skodelico čaja ali mleka, igro. Če prenehate nenadoma, se lahko pojavijo napetosti v prsih, celo vnetja. Pojasnite partnerju in bližnjim, da potrebujete podporo, razumevanje in nežnost. Nekatere mame poskusijo prenehati, a ugotovijo, da še niso pripravljene, ne one, ne otrok. Lahko si vzamete premor, ustaviš, poskusiš kasneje. Ne glede na to, ali dojite mesec dni, leto ali več, je vsaka kapljica mleka dragocena. A še pomembnejši je način, kako se vi in vaš otrok počutita v tem odnosu. Prenehanje dojenja ni konec bližine - to je le nova faza povezovanja.
Posebne situacije pri dojenju
Pri dojenčkih z refluksom je najbolj priporočljivo dojenje v napol-pokončnem položaju, saj bo gravitacija pripomogla pri prebavi. Priporočljivi so položaji, kjer dojenček ne leži popolnoma. Če se dojenček zaradi refluksa upira dojenju, poskusite dojiti v stoje ali med hojo, saj bodo nežni gibi morda pomirili dojenčka in ga vzpodbudili k hranjenju. Pomembno je tudi, da dojenčka 15-20 minut po dojenju držimo v pokončnem položaju. Izogibati se je treba sedežem ali ležalnikom, v katerih je otrok naslonjen nazaj pod kotom 45°. Poze, ki pomagajo pri dojenčkih z refluksom, so priporočljive tudi pri dojenju dojenčkov, ki jih napenja. Ker mleko pri dojenju v napol-sedečih in pokončnih položajih ne teče neposredno navzdol v dojenčkova usteca, ima otrok boljši nadzor nad dotokom mleka in to pomaga pri preprečevanju vetrov.
Prehlad in zamašen nosek lahko močno otežita uspešno dojenje. V teh primerih je prav tako priporočljivo dojenje v pokončnem ali pol-pokončnem položaju (v katerem je otrok naslonjen naprej). Ko imamo zamašen nos, ležeči položaj vse skupaj le še poslabša - tako je tudi pri dojenčkih. Če imate veliko mleka, se lahko zgodi, da se dojenčkov želodček napolni prehitro, kar lahko povzroči napenjanje in "polivanje" mleka. Pri tej težavi si lahko pomagamo s pozo, kjer dojenček leži na napol-sedeči mamici na trebuščku.
Če ima dojenček težave s sesanjem, preizkusite več različnih poz, dokler ne boste našli položaja, ki vam najbolj ustreza. Priporočljivi so položaji, kjer mamica lahko dojenčka dobro vidi in opazuje, kaj se dogaja med sesanjem. Veliko mamic tudi ugotavlja, da se obnese dojenje, ko se z dojenčkom dotikamo koža na kožo. Če dojenček ne preneha sesati sam, mu lahko pomagamo tako, da nežno zdrsimo s prstom v kotiček ustec - dojenček bo tako odprl usta in prenehal s sesanjem. Ni točno določenega časa, ki bi pomenil standarden čas dojenja. Dojenčka opazujemo in vzorci sesanja in požiranja nam bodo nakazali, da se dojenček še zmeraj doji in sprejema mleko. Ko se ti aktivni vzorci prenehajo, lahko zamenjamo stran. Večina dojenčkov bo potrebovala dojenje na obeh dojkah, da bodo dobili dovolj mleka. Veliko žensk ima hitrejši dotok mleka na eni dojki, zato se lahko zgodi, da bo imel dojenček raje le to dojko. V večini primerov to ne predstavlja težav. Če pa dojenček začne zavračati drugo dojko, mora mamica z ročnim iztiskom ali črpanjem poskrbeti za dotok mleka tudi iz druge dojke. Poleg tega mora z nežnimi pristopi poskusiti dojenčka pripraviti na dojenje tudi na drugi dojki. Dojenje ni zmeraj enostavno. Pogosto bo potreben čas, da se bosta mamica in dojenček privadila na dojenje in na poti ju lahko spremlja veliko težav.