Dojenje je eden najpomembnejših in najbolj naravnih načinov zagotavljanja optimalne prehrane in razvoja dojenčka. Vendar pa se v času dojenja lahko pojavijo različne zdravstvene težave pri materi, ki pogosto postavijo vprašanje o varnosti nadaljevanja dojenja. Zlasti v času povečane pojavnosti okužb, kot je nedavna skrb glede koronavirusa SARS-CoV-2 in bolezni COVID-19, se doječe matere pogosto obračajo na svetovalke za dojenje in druge zdravstvene strokovnjake z vprašanji o prenosu virusov na dojenčka, varnosti dojenja v primeru sumljive ali potrjene okužbe ter o tem, ali bi morale prenehati dojiti.
Prenos virusov in bakterij v materino mleko
Na splošno velja, da materino mleko ni pomemben način prenosa večine virusnih okužb z matere na dojenčka. V teh primerih je nadaljevanje dojenja v interesu tako matere kot otroka. Obstajajo sicer trije virusi, za katere je znano, da se lahko prenašajo preko materinega mleka: citomegalovirus (CMV), virus HIV in T-celični limfotropni virus (HTLV-I). Pri drugih virusnih okužbah je ta prenos zanemarljiv, saj se okužba pogosteje širi preko neposrednega stika med materjo in otrokom. Podobno velja za bakterijske okužbe, ki se redko prenesejo preko materinega mleka. V nekaterih primerih bakterijskih okužb se lahko svetuje kratkotrajno prenehanje dojenja, medtem ko se mleko črpa in zavrže. Običajno se dojenje lahko nadaljuje 24 ur po prejemu terapije (kot pri okužbah z gonorejo, H. influenzae, Streptococcus B. in Staphylococcus), medtem ko je pri okužbah s T. pallidum in M. tuberculosis potreben nekoliko daljši premor. V nekaterih navedenih primerih je za otroka potrebna tudi profilaktična terapija.
Uporaba protimikrobnih zdravil sama po sebi ne sme biti razlog za prekinitev dojenja. Otrok je bil okužbi v večini primerov izpostavljen že pred obiskom zdravnika in postavitvijo diagnoze. V primerih, ko je dojenje varno in je predpisani antibiotik združljiv z dojenjem, bi s prenehanjem dojenja otroka prikrajšali za dragocena hranila in imunološko korist, saj preko materinega mleka prejema pomembne zaščitne dejavnike, ki pozitivno vplivajo na njegov imunski sistem. Seveda je tudi v teh primerih pomembno, da se individualno tehtajo koristi za mater in tveganja za otroka.
Dojenček ali dojen otrok je okužbi običajno izpostavljen preko tesnega stika z materjo, v katerem živita, in ne toliko preko materinega mleka. S prenehanjem dojenja se ta izpostavljenost ne zmanjša, razen če se mati in dojenček fizično ločita za daljši čas in skrb prevzame nekdo drug. Vendar pa se ob prenehanju dojenja lahko zmanjša otrokova odpornost.
Dojenje in COVID-19
Študij na področju COVID-19 in prenosa virusa preko materinega mleka je še vedno omejeno, vendar dosedanje raziskave novoodkritih koronavirusov v humanem mleku niso zaznale. Kot velja tudi za druge viruse in bakterije, je večja verjetnost prenosa virusa preko neposrednega stika z dojenčkom (npr. preko poljubljanja, božanja, nege ali skupnega spanja) kot pa preko materinega mleka.
Če mati zboli za COVID-19 in doji, je priporočljivo, da se o nadaljevanju dojenja posvetuje s svetovalko za dojenje. Na splošno strokovnjaki za dojenje po svetu svetujejo nadaljevanje dojenja na podlagi do sedaj znanih informacij. O nadaljevanju dojenja se je dobro pogovoriti tudi znotraj družine. Če se mati zaradi bolezni počuti preveč oslabelo, da bi lahko dojila, si lahko mleko izbrizga, otroka pa lahko na alternativen način (npr. po žlički) hrani drug družinski član.
V primeru odločitve za nadaljevanje dojenja si mati pred vsakim dojenjem in po njem temeljito umije roke v skladu s priporočili zdravstvene stroke. Če ima mati simptome okužbe (kašelj, kihanje, povišana telesna temperatura), naj med dojenjem nosi masko, ki si jo pravilno nadene in sname, po vsakem dojenju pa jo zavrže.
Če se mati odloči za črpanje mleka, si ga naj črpa dovolj pogosto (vsaj 8-krat dnevno, če je dojenček mlajši od 6 mesecev), da ohrani čim večjo produkcijo mleka za kasneje. Priporoča se uporaba kakovostne prsne črpalke. Pred črpanjem si mati dobro umije roke. Črpalko je treba očistiti po priloženih navodilih, ki so običajno priložena k črpalki. Če ima mati simptome bolezni, naj med črpanjem nosi masko. Če je možno, naj otroka, dokler mati ne okreva, hrani nekdo drug.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), UNICEF in druge mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z dojenjem, svetujejo, naj se v primeru okužbe matere, če ta ni hospitalizirana, doječ par ne ločuje, ampak naj se poskrbi za higieno in preventivo pred prenosom okužbe. Seveda pa mati v primeru okužbe, bolezni, ko se slabo počuti in je izčrpana, potrebuje dodatno podporo. Potrebuje dovolj počitka, zdravo uravnoteženo prehrano in dovolj tekočine, da bo lahko čim prej okrevala in skrbela za dojenčka. V takih primerih naj družina stopi skupaj in pomaga po svojih najboljših močeh.
Nasveti za izražanje rok
Težave med dojenjem in njihovo reševanje
Dojenje je naraven proces, vendar se lahko pojavijo tudi težave, ki vplivajo na udobje matere in otroka. Ena izmed pogostejših težav so boleče bradavice. Dojenje ne sme biti boleče. Na koncu nosečnosti in na začetku dojenja je občutljivost bradavic povečana, kar je posledica raztezanja kolagenskih vlaken. Bolečina se običajno zmanjša, ko se poveča prožnost bradavic. Če pa bolečina traja več kot teden dni, je najpogostejši vzrok nepravilno pristavljanje otroka na dojko, ko sesa samo bradavico. Posledica so lahko boleče, razpokane bradavice, ki lahko rahlo zakrvavijo.
Za lajšanje bolečin in pospešitev celjenja lahko mati pred dojenjem izbrizga nekaj mleka, da sproži refleks izločanja mleka, nato pa pristavi otroka. Učinkovito je lahko tudi, da se začne dojiti na manj boleči strani, in ko pride do izločanja mleka, otroka prestavi na prizadeto dojko. Po dojenju si bradavice lahko namaže z lastnim mlekom, kar pospeši celjenje. Uporaba tankega sloja mazila, ki je varno za zaužitje in ga pred dojenjem ni treba odstraniti, prav tako omogoča boljše celjenje. Pomembno je biti pozoren, če bi otrok zaradi spremenjenega okusa pričel zavračati dojko. Alternativno se lahko uporabijo obloge iz hidrofilne polimerne membrane ali blazinice s hidrogelom. Pri tem je treba paziti, da se mazil in terapevtskih blazinic ne kombinira, saj to lahko ovira delovanje oblog. Če je pritisk modrčka na dojko preveč boleč, si lahko pomagate s prsnimi školjkami. Silikonski nastavki za dojenje sicer niso nujni, saj ne odpravijo vzroka nepravilnega pristavljanja, lahko pa v nekaterih primerih zmanjšajo bolečino. V zelo redkih primerih je bolečina tako močna, da se dojenje za kakšen dan prekine.
Napetost dojk, ki se pojavi dva do šest dni po porodu, ko se prične proizvajati večja količina mleka, lahko povzroči, da so dojke trde in napete. To stanje lahko traja prve tri tedne, kasneje pa se dojke prilagodijo povpraševanju otroka po mleku in postanejo mehkejše. Materam se takrat pogosto zdi, da nimajo več dovolj mleka, ker se jim dojke zdijo premehke. Napetost ali ohlapnost dojk po tretjem tednu nikakor ni povezana s količino mleka. Strah matere ali misel, da je mleka premalo, lahko deluje zaviralno na nastajanje mleka.
V nekaterih primerih pa se lahko dojke postanejo zelo trde, boleče, tople, koža je napeta in prosojna. Pri tem se lahko zmerno poviša telesna temperatura (do 38 °C), kar pa še ni znak vnetja. Dojke je v takem primeru potrebno zmehčati. Pomagate si lahko s toplimi oblogami, ki jih položite na dojki 15 minut pred podojem. Dojki lahko tudi stuširate s toplo vodo ter izvedete masažo s krožnimi gibi od kolobarja proti robu dojke. Če ima otrok težave pri pristavljanju, si izbrizgajte nekaj mleka, da se zmehča prsni kolobar. Otrok naj najprej dobro »izprazni eno« dojko, preden ga prestavite na drugo dojko. Ne omejujte časa podoja; otrok naj sesa toliko časa, kot želi. Če otrok dojke ne izprazni dobro, si preostalo mleko izbrizgajte iz dojke, toliko, da boste v dojki čutili olajšanje. Po dojenju si lahko za 20 minut ali toliko časa, kot vam je prijetno, na dojke položite hladne obloge.
Napete dojke se lahko pojavijo tudi kasneje, ko je mleka morda preveč za otrokove potrebe. Če je otrok kljub dobremu sesanju po dojenju nemiren, nezadovoljen, jokav in ne napreduje s težo, obstaja možnost, da uživa samo prednje mleko, ki vsebuje veliko mlečnega sladkorja (laktoze) in malo maščob. V takem primeru se priporoča več zaporednih podojev na isti dojki oziroma, da pred podojem iz dojke izbrizgate prednje mleko.
Zamašitev posameznega mlečnega voda se kaže kot omejena zatrdlina v predelu zamašitve, ki je boleča in lahko topla na dotik. Na mestu zatrdline se lahko pojavi tudi rdečina. Telesna temperatura ni povečana in materino splošno stanje je dobro. Do težave z zamašitvijo pride, če se mlečna žleza ne prazni dovolj. Vzrok je lahko zunanji pritisk na mlečni vod (npr. tesna naramnica modrčka, naramnica nahrbtnika, materini prsti med dojenjem ali otrokova pest na dojki), ali pa slaba pristavitev otroka na dojko in slabo sesanje. Pomembno je, da še vedno dojite na obeh dojkah. Pred dojenjem priporočamo tople obloge in rahlo masiranje. Med dojenjem lahko nadaljujete z nežno masažo v predelu zatrdline. Ko se prazni tako zamašen vod, lahko začutite bolečino. Če je po dojenju še vedno prisotna zatrdlina, si lahko pomagate z ročnim izbrizgavanjem.
Najpogostejši vzrok za mastitis je nepopolno izpraznjena dojka, v kateri zastaja mleko. K nastanku mastitisa lahko pripomorejo tudi stres, utrujenost matere in poškodovane, razpokane bradavice. Najpogosteje se prične prve tri tedne po porodu, po nenadni odstavitvi ali nenadnih spremembah pri dojenju. Na dojki se pojavi pordela, boleča, vroča, otečena površina. Materino splošno stanje se poslabša; počuti se bolno in ima lahko mrzlico. Simptomi so podobni gripi, telesna temperatura pa se zviša nad 38 °C. Pri mastitisu lahko nadaljujeta z dojenjem na obeh dojkah. Pričnite z dojenjem na prizadeti strani, razen če je dojka tako boleča, da ne morete pristaviti otroka. Pred dojenjem si na dojko položite tople obloge. Med dojenjem lahko izvajate nežno masažo. Po dojenju priporočamo hladne obloge. Pogosto dojenje bo preprečilo poslabšanje mastitisa. Svetuje se več počitka in povečan vnos tekočine. Obvezno je potrebno obiskati zdravnika, ki bo po potrebi predpisal zdravljenje z antibiotiki. Večina antibiotikov je združljiva z dojenjem.
Varnost zdravil med dojenjem
V kolikor zboli in mora mati jemati zdravila, se postavlja vprašanje, ali so ta varna za otroka. Večina zdravil, ki preidejo v kri matere, preide tudi v materino mleko, vendar običajno v zelo majhni količini, ki ni nevarna za otroka. Seveda pa obstajajo izjeme, zato je treba vsako zdravilo pretehtati posebej. Večina zdravil je združljivih z dojenjem, vključno z nekaterimi zdravili za zdravljenje depresije. Pogosto je v priloženih navodilih zdravil napisano, da se odsvetujejo v času dojenja, kar pa je pogosto posledica dejstva, da proizvajalci ne izvajajo raziskav na nosečnicah in doječih materah. Zato je ključnega pomena, da se pred jemanjem zdravila posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom. Pri tem je pomembno vedeti, da vsi zdravstveni delavci nimajo dodatnega znanja za svetovanje doječim materam.
Pri glavobolu lahko mirne duše vzamete paracetamol. Majhen del, ki od tega preide v mleko in z njim v dojenčka, mu ne škoduje, saj ga bodo ob vročini dali tudi otroku. Tako preprosto, kot je v tem primeru, pa je žal redko. Kolikšen del zdravila prehaja v mleko in ali ta količina škoduje, je odvisno od kemičnih lastnosti zdravila. Vaš zdravnik lahko to za vsako zdravilo natančno presodi, seveda pa ga opozorite, da dojite. Če vam torej predpišejo antibiotike, vprašajte zdravnika, ali lahko škodi otroku. Večinoma pa že vnaprej izberejo takšne, ki so primerna zdravila med dojenjem. Praviloma se za skoraj vsako vrsto zdravila dobi en ali več preparatov, ki jih sme jemati tudi doječa mati in ob tem še naprej dojiti. Zaradi varnosti pa je vseeno priporočljivo, da svoje vprašanje še enkrat naslovite na svojega zdravnika.
Veliko doječih mater mora po porodu uporabljati zdravila bodisi zaradi novonastalih zdravstvenih težav ali že prej odkritih kroničnih bolezni. Dojenje je najbolj naraven način hranjenja otroka v prvih mesecih življenja in ima neprecenljivo vrednost za zdravje in razvoj dojenčka. Mnoge prednosti dojenje prinaša tudi doječi materi. Kadar je mogoče, se spodbuja dojenje tudi ob zdravljenju doječe matere. Vedno pa je potrebno upoštevati tudi vpliv zdravila na dojenega otroka. Doječe matere pogosto skrb za novorojenčka postavljajo pred skrbjo za svoje zdravje. Glavna skrb mater ob uporabi zdravil med dojenjem je vpliv zdravil na zdravje in razvoj dojenčka. Največkrat dojenja med zdravljenjem ni nujno prekinjati, še manj se sme ukinjati zdravljenje matere ob resnih zdravstvenih težavah. Ob resnejših zdravstvenih težavah mora doječo mater vedno pregledati zdravnik. Za večino obolenj imamo na voljo zdravila, pri uporabi katerih je dojenje možno in uporaba zdravil predstavlja bistveno večjo korist za dojenčka, kot je tveganje za nastanek neželenih učinkov zaradi zaužitega zdravila preko materinega mleka.
Podatki za skoraj vsako zdravilo so navedeni v ustrezni strokovni literaturi. Zdravljenje doječih mater vedno stremi k zmanjševanju tveganja za dojenčka, pri čemer se vedno pretehta koristi in tveganja zdravljenja za otroka in mater. Kljub temu velja nekaj splošnih priporočil pri predpisovanju in izdaji zdravil med dojenjem. Zdravnik vedno pretehta, ali se je možno zdravljenju izogniti oziroma, kadar je mogoče, uporabiti lokalno zdravljenje namesto sistemskega (npr. uporaba protibolečinskega gela namesto tablet). Bolnica ne sme med nosečnostjo in v času dojenja nikoli sama prekiniti zdravljenja kroničnih bolezni brez posveta z zdravnikom, saj ima to lahko resne posledice za njo in otroka.
Prvi nasvet lekarniškega farmacevta je običajno zdravljenje brez uporabe zdravil in drugih izdelkov, če zdravstveno stanje to dopušča. Zdravila rastlinskega izvora in zdravilne rastline se pogosto razume kot naravna in popolnoma varna za zdravljenje, zato po njih pogosto posegajo tudi nosečnice in doječe matere. Splošno priporočilo velja, da je potrebna previdnost pri uporabi zdravil med nosečnostjo in dojenjem, enako velja tudi za uporabo zdravilnih rastlin v tem obdobju. Odsvetovana je na primer uporaba drog z delovanjem na maternico, kot so žajbelj, pelin, brin, glog, ter drog s pirazolidinskimi alkaloidi, kot so gabez, lapuh, repuh, in odvajal z antrakinonskimi glikozidi, kot so sena, krhlika, rabarbara, aloja. Prav tako je odsvetovana uporaba drog z učinkom na hormonski sistem, kot so sladki koren, cimcifuga, žen-šen.
Določene zdravilne rastline pa se že tradicionalno uporabljajo pri doječih materah (npr. v ljudski medicini se zeli navadnega sporiša, plodovi grenkega navadnega komarčka in navadne kumine ter islandski lišaj že dolgo uporabljajo za povečanje izločanja mleka pri doječih materah). Prav tako velja za varno uporaba nekaterih zeliščnih čajev (npr. kamilica, regrat, listi koprive, poprova meta), četudi klinične študije niso bile izvedene, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba pa ni pokazala škodljivih učinkov. Zaužita količina naj kljub temu ne presega dveh skodelic dnevno.
Pri glavobolu si lahko pomaga s sprostitvijo, počitkom ali obkladki. Proti bolečinam in vročini lahko doječa mati uporablja paracetamol in ibuprofen, ki se v lekarnah dobita tudi brez recepta. Velja pravilo, da se zdravilo uporablja v najnižjih priporočenih odmerkih najkrajši možni čas. Acetilsalicilne kisline (aspirin) se med dojenjem ne sme uporabljati. Za lajšanje težav v ustni votlini in žrelu lahko doječa mati grgra toplo fiziološko raztopino. Težave z zamašenim nosom si doječa mati lahko lajša z vzdignjenim vzglavjem. Pri driski naj doječa mati najprej poskrbi za zadostno pitje tekočin, izogibanje hrani, ki lahko povzroča dodatne težave. Ob večjih izgubah se lahko uporabi raztopino peroralne rehidracijske soli, s katero nadomeščamo izgubljene elektrolite, glukozo in tekočino ter preprečujemo nadaljnjo dehidracijo. Za lajšanje težav pri driski, ki je posledica okužbe prebavil, lahko doječa mati uporabi tudi posušene plodove borovnice. Ob zaprtju, kadar redna telesna dejavnost, zadostno pitje tekočin in vnos prehranskih vlaknin ne zadostujejo, doječa mati lahko uporablja droge s sluzmi, kot so laneno seme, seme indijskega ali jajčastega trpotca ali osmozna odvajala (laktuloza). Zaprtje lahko lajša tudi z glicerinskimi svečkami ali svečkami, ki razvijajo ogljikov dioksid.
V času dojenja je ob uporabi zdravil vedno potrebno preveriti vpliv zdravil na zdravje in razvoj otroka. Zato velja, pri zdravniku in v lekarni vedno povejte, da dojite!
Vloga farmacevta pri podpori dojenju in varni uporabi zdravil
Lekarniški farmacevti so ključni partnerji doječih mater pri zagotavljanju varnosti in dobrobiti tako matere kot otroka. Zaradi svoje dostopnosti in strokovnega znanja o zdravilih predstavljajo nepogrešljiv vir informacij, zlasti glede uporabe zdravil med dojenjem. V Sloveniji imamo primer dobre prakse v Mariborskih lekarnah, kjer imajo tim farmacevtk, ki so specializirane za svetovanje doječim materam.
Farmacevti lahko nudijo celostno svetovanje glede težav v nosečnosti, v času dojenja in pri samozdravljenju otrok, če obisk pri zdravniku ni potreben. Njihova vloga bi morala biti še bolj prepoznana pri svetovanju o dojenju in zdravilih v času dojenja. Glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in UNICEF-a, ki spodbujajo izključno dojenje do 6. meseca starosti in nadaljevanje dojenja do drugega leta starosti ali dlje, ter ob upoštevanju dejstva, da je starost mater ob prvem porodu vse višja, se povečuje število doječih mater s potrebo po zdravljenju. Najpogostejša zdravila, ki jih potrebujejo doječe matere, so analgetiki ter antibiotiki za mastitis in vnetja sečil.
Farmacevti lahko pomagajo pri izbiri ustreznega zdravila, ki je združljivo z dojenjem in hkrati učinkovito za mater. Vedeti moramo, da v vsaki skupini zdravil obstaja zdravilo, ki je varno v času dojenja. V skupini antidepresivov lahko na primer varno uporabljamo sertralin in paroksetin, v skupini analgetikov ibuprofen in paracetamol. Prav dvoumne informacije s strani zdravstvenih delavcev zmotijo doječe matere, ko prosijo za nasvet, zlasti pri uporabi zdravil v času dojenja. Priložnosti za izboljšave na področju zdravljenja z zdravili je veliko, zato naj farmacevti sprejmejo "izziv" in proaktivno prispevajo k zmanjšanju pogostosti opuščanja dojenja zaradi zdravljenja z zdravili.
Farmacevti se lahko znajdejo tudi v nehvaležni vlogi, saj po eni strani doječim materam svetujejo pri težavah pri dojenju in o zdravilih, ki so združljiva z dojenjem, da ne bi nehale dojiti, po drugi strani pa v lekarnah prodajajo mlečne formule in nekatere druge pripomočke za hranjenje po steklenički. Kot je pokazala raziskava, farmacevti v Italiji v veliki meri (89 %) niso seznanjeni z Mednarodnim kodeksom o trženju nadomestkov materinega mleka. Na področju promocije in prepoznavnosti Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka moramo tudi v lekarnah narediti ustrezen premik.
Dojenje kot okoljsko odgovorno dejanje
Dojenje predstavlja ne le optimalen način hranjenja za dojenčka, temveč tudi okoljsko odgovorno dejanje. V primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki ima dojenje bistveno manjši ogljični odtis, saj ne zahteva proizvodnje, embalaže in transporta nadomestkov, kar zmanjšuje porabo energije in nastajanje odpadkov.
Dojenje: Več kot le hrana
Dojenje je veliko več kot le zagotavljanje vira hrane za dojenčka. Je čas za ugodje, dotik, tolažbo in povezovanje med materjo in otrokom. Dojenje je čas za spoznavanje, ko si do potankosti ogledujeta obraza in si v spomin vtisneta svoji podobi. Je čas za pogovor in petje dojenčku, čas, ko se razvijata zaupanje in neverbalna komunikacija. Dojenčki se pogosto dojijo tudi, kadar niso lačni, saj tolažilno dojenje zadovolji njihove potrebe po pomiritvi, spoznavanju in komunikaciji. Vaš dojenček potrebuje dojenje za varnost, za sproščanje hormonov dobrega počutja, povezovanje in druženje.
Dojenčki imajo prirojeno močno potrebo po sesanju za tolažbo. Mleko, ki ga med dojenjem za tolažbo posesajo, je dodatna korist. Nikoli ne more biti narobe ponovno pristaviti dojenčka, potem, ko se je pred pol ure že dojil. Ko je dojenček bolan, se slabo počuti ali ga kaj boli, je sesanje v maminem naročju zdravilno in pomaga odpravljati simptome. Materino telo sprošča hormon oksitocin, ki pomirja in sprošča, dojenček pa ga posesa skupaj z materinim mlekom. Hkrati se zaradi sesanja in materinega dotika tudi v dojenčkovem telesu sprošča oksitocin. Dotik zvišuje raven hormona oksitocina pri mami in dojenčku. Položaj dojenčka v materinem naročju med dojenjem omogoča dober očesni stik, preučevanje obraza, izmenjevanje izrazov in verbalnih znakov. Tako se poglablja povezovanje in navezovanje, hkrati pa se v tem osredotočenem času dojenček uči jezika, čustev in socializacije. Raziskave kažejo, da dojenčki, ki jih mame dojijo neomejeno in jih imajo veliko v naročju, niso razvajeni, temveč bolj raziskovalni in odprti za zunanji svet.
Dojen dojenček ima nadzor nad tem, koliko mleka bo posesal. Vedno sam odloča o tem, ali ima dovolj, ali se želi še dojiti. Ne more se prenajesti in nikoli ne posesa več mleka, kot ga dejansko v tistem podoju potrebuje. V materinem mleku so prisotni tudi hormoni, ki pomagajo nadzirati lakoto in presnovo, kar dojenčku pomaga pri tem, da zazna, kdaj ima dovolj. Prepogosto dojenje nas lahko skrbi le takrat, ko naš dojenček ne pridobiva na teži dovolj, ne polni pleničk zadostno ali je nezadovoljen po dojenju.
Tandemsko dojenje
Tandemsko dojenje je sočasno dojenje dveh otrok, bodisi dvojčkov ali otrok z manjšo starostno razliko. Gre za čudovit način hranjenja in povezovanja z otrokoma, a hkrati tudi za naporno izkušnjo, ki zahteva veliko energije in volje mame. Ob ustrezni pripravi in podpori je lahko izpolnjujoča izkušnja. Velja razmišljati o tandemskem dojenju, če je starostna razlika med sorojencema zelo majhna, saj tako zagotovimo dovolj dolgo dojenje tudi za prvega otroka. Marsikatero mamico skrbi, ali bo novorojenček dobil kolostrum kljub dojenju prvorojenca; odgovor je pritrdilen, saj so za tvorbo kolostruma zadolženi nosečnostni hormoni.
Tandemsko dojenje prinaša številne prednosti: veliko čustveno prednost za starejšega otroka (manj ljubosumja ob rojstvu bratca ali sestrice), ni se treba bati za zaloge mleka - še več, lahko pomaga pri napredku šibkejšega dojenčka, mati pa ima manj težav z navalom mleka in zamašenimi mlečnimi vodi. Pred poskusom tandemskega dojenja je nujno treba vzpostaviti močan pozitiven odnos do dojenja s starejšim otrokom. Zagotavljanje dobrega pristavljanja otroka k prsim in vzdrževanje udobne rutine dojenja vam bo olajšalo tandemsko dojenje. Poiščite nasvet svetovalca za laktacijo ali usposobljenega zdravstvenega delavca.
Dojenje med nosečnostjo
Ko mati zanosi, medtem ko še vedno doji svojega starejšega otroka, se postavljajo vprašanja o varnosti in izvedljivosti nadaljnjega dojenja med nosečnostjo. V večini primerov je dojenje med nosečnostjo varno in ne predstavlja tveganja za razvijajoči se plod. Vendar se je o tem bistveno posvetovati z osebnim zdravnikom. Nekatere ženske se lahko odločijo za odstavitev svojega starejšega otroka med nosečnostjo zaradi osebnih razlogov, sprememb v količini mleka ali neugodja.
Med nosečnostjo lahko hormonske spremembe vplivajo na količino mleka in dojenje. Pri nekaterih se lahko proizvodnja mleka zmanjša, okus mleka pa se lahko spremeni, kar lahko povzroči, da starejši otrok sam začne odklanjati dojenje. Materino mleko še naprej zagotavlja dragoceno prehrano za starejšega otroka, vendar je pomembno, da mati vzdržuje dobro, zdravo in uravnoteženo prehrano. Prenatalni dodatki so lahko koristni za podporo prehranskih potreb matere in ploda.
Dojenje med nosečnostjo lahko povzroči fizično nelagodje za mater. Hormonske spremembe, povečana občutljivost dojk ter utrujenost lahko povzročijo, da je dojenje včasih zanjo izjemno neprijetno. Dajanje prednosti skrbi zase postane v tem obdobju ključnega pomena. Ustrezen počitek, pravilna prehrana, nežna nega dojk in iskanje podpore lahko pomagajo ublažiti nelagodje in ohraniti splošno dobro počutje.
Dojenje med nosečnostjo lahko spodbudi edinstveno in posebno vez med materjo in njenim starejšim otrokom, saj zagotavlja tolažbo, pomiritev in čustveno podporo v času prehoda in sprememb.
Ko nosečnost napreduje, postane odločitev o nadaljevanju dojenja ali odstavitvi starejšega otroka osebna izbira. Nekateri otroci se lahko naravno sami odstavijo. Če je odstavitev zaželena ali potrebna, se lahko izvajajo metode postopnega odstavljanja, ki dajejo prednost čustvenemu dobremu počutju otroka. Podpora zdravnika ali svetovalcev za laktacijo vam lahko zagotovi smernice in pomoč med tem prehodom.
Z ustrezno komunikacijo, skrbjo zase in usmeritvami zdravnika se lahko mnoge mamice uspešno soočijo s tandemskim dojenjem ali dojenjem med nosečnostjo. Ne glede na to, ali se mati odloči nadaljevati z dojenjem ali se odloči za odstavitev starejšega otroka med nosečnostjo, je ključnega pomena dati prednost čustvenemu dobremu počutju vseh vpletenih, predvsem pa mame. Vsaka izbira o načinu dojenja je osebna in mora temeljiti na individualnih potrebah in okoliščinah matere in njenih otrok.