Odločitev o tem, kdaj boste imeli otroka, je globoko osebna in odvisna od številnih dejavnikov. V zadnjih desetletjih opažamo znatne spremembe v družbenih vzorcih, ki vplivajo na načrtovanje družine. Še pred sto leti so ženske pogosto rodile prvega otroka v zelo mladi dobi, danes pa se vse več žensk odloča za materinstvo po 30. letu starosti. Ta premik v starosti prvega poroda je posledica želje po dokončanju izobrazbe, ustvarjanju kariere in doseganju finančne neodvisnosti pred prihodom otroka. Kljub temu pa je ključno razumeti, da imata tako starost kot časnost spočetja pomemben vpliv na zdravje matere in otroka ter na samo uspešnost zanositve.
Starost in plodnost: Biološka ura
Plodnost je pri obeh spolih najbolj na vrhuncu okoli 24. leta starosti. Z leti se ta sposobnost postopoma zmanjšuje. Pri ženskah se sposobnost zanositve drastično zmanjša po 35. letu starosti, vse do menopavze, ko zanositev ni več mogoča. Idealno obdobje za rojevanje, ko je telo še vitalno, hormonsko uravnoteženo in se lažje okreva po porodu, je med 22. in 38. letom starosti. V tem obdobju je tudi manjša verjetnost spontanega splava in rojstev otrok z zdravstvenimi težavami ali kromosomskimi napakami.
Ženske se rodijo z določeno zalogo jajčnih celic, ki se skozi življenje ne obnavljajo. Ob rojstvu jih je več kot milijon, do pubertete se to število zmanjša na približno 300.000, od katerih jih le okoli 300 skozi življenje dozori za ovulacijo. Starost jajčnih celic je pomemben dejavnik; s časom se lahko poslabša njihova kakovost, kar je lahko posledica tudi škodljivih vplivov okolja, kot so kajenje, nezdrava prehrana in drugi dejavniki. Po 35. letu se lahko pojavijo tudi degenerativni procesi v jajčnikih, zmanjša se odzivnost na hormone, ki uravnavajo ovulacijo, in poveča se tveganje za ginekološke težave, kot so endometrioza, rak maternice ali adenomioza. Tudi spolno prenosljive in vnetne bolezni lahko povzročijo brazgotinjenje in ovirajo zanositev.
Tudi moška plodnost ni imuna na proces staranja. Čeprav se moške spolne celice obnavljajo, raziskave kažejo, da se s starostjo povečuje delež okvarjene DNK v spermi. Po 40. letu starosti moški lahko izgubljajo na plodnosti, poveča se tveganje za spontani splav in prirojene okvare pri otroku. Študije kažejo, da se pri parih, kjer je moški starejši od 40 let, skoraj vsaka tretja nosečnost konča s splavom. Poleg tega na kakovost sperme vplivajo nezdrave življenjske navade, kot so uživanje alkohola, kajenje in določena zdravila.
Zaradi omenjenih bioloških dejavnikov se povečuje tudi tveganje za določene zdravstvene težave pri otroku, če sta starša starejša. Tako se lahko poveča možnost za avtizem pri otrocih, katerih oče je starejši od 40 let, ali za Downov sindrom, če sta oba starša starejša od 35 let. Nekatere raziskave celo kažejo, da so določeni, redki a resni,rojstni defekti dedovani izključno po očetu.
Načrtovanje nosečnosti in čas med nosečnostmi
Za pare, ki si želijo več kot enega otroka, je pomembno vprašanje, kako hitro razširiti družino. Medtem ko nekateri načrtujejo več otrok zapored, se druge ženske presenetijo z novo nosečnostjo že, ko njihov dojenček še ni dopolnil enega leta. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da med eno in drugo nosečnostjo mineta vsaj dve leti. Ta razmik je ključen za zmanjšanje tveganja za zdravje ženske in njenega bodočega otroka. Če je bil porod opravljen s carskim rezom, je priporočilo o dveh letih še posebej pomembno.
Kljub tem priporočilom pa v Sloveniji še vedno obstaja delež nosečnosti, ki se zgodijo prezgodaj po porodu. Nacionalni podatki kažejo, da vsaka peta mamica ponovno zanosi v manj kot dveh letih po prvem porodu. Takšne nosečnosti so pogosto označene kot tvegane, saj so otroci večkrat rojeni prezgodaj, imajo prenizko porodno težo, povečana pa je tudi obolevnost in umrljivost mater in novorojenčkov. Poleg tega so nosečnosti v prvih letih po porodu pogosteje neželene in se lahko končajo z umetno prekinitvijo.
Spolno življenje po porodu in kontracepcija
Prihod novega družinskega člana prinaša veliko radosti, a tudi izzive, ki vplivajo na intimno življenje staršev. Spolnost lahko za nekaj časa stopi v ozadje, saj se partnerja morata privaditi na starševstvo in nove vidike družinskega življenja. Pomembno je, da partnerja gradita čustveno in telesno bližino ter si prisluhneta glede njunih pričakovanj in potreb, tudi glede spolnosti.
Zdravstveni strokovnjaki večinoma priporočajo šest tednov abstinence od spolnih odnosov po porodu, ne glede na način poroda. Po tem obdobju se ženska ponovno posvetuje s svojim ginekologom.
Pomemben vidik poporodne skrbi je tudi kontracepcija, še posebej za tiste, ki ne želijo hitro ponovne nosečnosti. Obstaja mit, da ženska med dojenjem ne more zanositi. Čeprav dojenje zmanjša plodnost, ovulacija in zanositev še vedno lahko nastopita, odvisno od pogostosti dojenja. Če ženska ne doji, običajno dobi menstruacijo v štirih do šestih tednih po porodu, kar pomeni, da se prva ovulacija lahko zgodi že prvi mesec po porodu, še pred prvo menstruacijo.
Za učinkovito kontracepcijo po porodu, ki ne vpliva na dojenje, so na voljo različne metode. Maternični vložek (s hormonom ali bakrom) se lahko vstavi že štiri tedne po porodu, tudi po carskem rezu, in nudi zaščito od tri do pet let. Če se par odloči za zanositev, se vložek lahko odstrani kadarkoli. Tablete ali trimesesečne injekcije, ki ne vsebujejo estrogena, so prav tako varne med dojenjem in jih je mogoče začeti jemati že po tretjem tednu po porodu.
Dojenje samo po sebi je lahko kontracepcijska metoda, vendar le pod strogimi pogoji: v prvih šestih mesecih po porodu, ob odsotnosti menstruacije ter ob izključnem dojenju na vsaj štiri ure podnevi in šest ur ponoči. Vendar pa je v praksi delež neželenih zanositev med dojenjem lahko višji, zato strokovnjaki pogosto svetujejo bolj zanesljive metode.
Which birth control method is right for you? Doctor explains pros and cons of all methods.
Vpliv letnega časa na zanositev in porod
Raziskave nakazujejo, da lahko tudi letni čas vpliva na uspešnost zanositve in zdravje otroka. Študija Univerze v Indiani je pokazala, da pari, ki zanosijo v decembru, pogosteje rodijo otroke. Vzrok naj bi bila izpostavljenost mater večji količini sončne svetlobe v zadnjih treh mesecih nosečnosti (poleti), kar zagotavlja zadostno količino vitamina D, ki je pomemben za zdrav razvoj otroka.
Mesec junij pa velja za manj ugoden za zanositev. Raziskovalci menijo, da lahko visoka količina pesticidov v zraku v tem mesecu negativno vpliva na prvo, najbolj občutljivo trimesečje nosečnosti. Izogibanje zanositvi v juniju naj bi pomagalo preprečiti težave ali prezgodnje porode.
Zanimivo je, da se največ otrok rodi septembra, kar pomeni, da so bili spočeti v decembru. To se sklada z odkritji Univerze v Cambridgeu, ki nakazujejo, da so ljudje, rojeni poleti, pogosto bolj zdravi kot tisti, rojeni pozimi. Tudi nosečnosti z medicinsko pomočjo kažejo podobne trende, kjer so otroci iz ciklov, ki so se začeli med decembrom in februarjem, bolj zdravi. Te ugotovitve naj bi bile povezane z evolucijskimi teorijami o občutljivosti ženske plodnosti na ure izpostavljenosti sončni svetlobi.
V Veliki Britaniji je 2. januar označen kot "nacionalni dan za zanositev", saj je to obdobje, ko imajo pari pogosto več časa drug za drugega, minil je stres prazničnih priprav, in mnogi še niso začeli z delom po dopustu. Ankete kažejo, da si veliko parov želi zanositi okoli božiča, zaradi prazničnega vzdušja in večje povezanosti s partnerjem.
Mladostniška nosečnost in izobraževanje
Prav tako je pomembno nagovarjati mlade o pomenu kontracepcije. Po ocenah milijoni žensk po svetu ne uporabljajo učinkovitih metod za izogibanje nosečnosti, kar lahko vodi v neželene spolne odnose, prisilne zakone in mladostniške nosečnosti. Mladostniška nosečnost je pogosto posledica pomanjkanja izobrazbe in slabega dostopa do informacij. Neželena nosečnost lahko drastično spremeni življenje mlade ženske, ji prepreči šolanje in omeji možnosti za prihodnjo zaposlitev.
Zaključek
Čeprav se odločitev o tem, kdaj boste imeli otroka, zdi predvsem vaša in vajina, je dobro biti informiran o bioloških, zdravstvenih in družbenih vidikih, ki vplivajo na načrtovanje družine. Od ustreznega časa med nosečnostmi do razumevanja vpliva starosti na plodnost in izbire primerne kontracepcije, vsak korak lahko pripomore k bolj zdravemu in srečnejšemu začetku novega življenja. Ne pozabite, da so ključni plodni dnevi, pogovor s partnerjem in posvet z zdravstvenimi strokovnjaki.