Starši, skrbniki in zdravniki smo odgovorni za zdravje otrok. Pri tem sodelujemo, si zaupamo in pomagamo. Vi, kot otrokovi starši ali skrbniki, pa ga tudi najbolje poznate. Zelo pomembno je, da otroka dobro opazujete in če se vam zdi, da je resno bolan, prizadet, premalo pije, je pretirano zaspan oziroma vas njegovo stanje skrbi, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku. Najpogostejši znak bolezni pri otrocih je povišana temperatura, ki sama po sebi ni bolezen, je pa znak bolezni in ena od obrambnih reakcij organizma na okužbo. Povišana telesna temperatura oz. vročina ima pomembno vlogo pri obrambi telesa pred okužbami, saj pospeši imunski odgovor telesa. Vročina je del telesnega obrambnega odziva, zato nas sama po sebi ne skrbi, lahko pa je skrb vzbujajoč njen vzrok (npr. resne bakterijske okužbe, kot so pljučnica ali vnetje ledvičnih čašic, ki lahko vodijo v življenjsko nevarne septične zaplete).
Merjenje telesne temperature pri dojenčku
Praviloma telesno temperaturo merimo z elektronskimi termometri, ki jih položimo pod pazduho. Pri otroku najlažje izmerimo temperaturo z elektronskim merilcem v ušesu. Pri dojenčku in majhnem otroku lahko merimo temperaturo tudi v ritki, odsvetuje pa se merjenje telesne temperature v ustih pod jezikom. Najbolj primerno merjenje telesne temperature tako za dojenčke kot za starejše otroke je pod pazdušno arterijo, saj so meritve v primerjavi z drugimi ob pravilni uporabi (merjenje v mirovanju in ne po telesni aktivnosti, joku ali kopanju) na tem mestu najbolj natančne in neinvazivne. Vrednosti, izmerjene pod pazduho, so najbolj realne. Normalna telesna temperatura se giblje od 36,2 do 37,2 stopinje Celzija. Če merimo v ušesih, je mejna vrednost višja za približno 1° C. V medicinskem žargonu izražamo VROČINO kot vse, kar je nad normalno telesno temperaturo 37 °C (merjeno z živosrebrnim termometrom v pazduhi) ali nad 37,2 °C v danki. O povišani telesni temperaturi oz. vročini govorimo, ko temperatura v mirovanju, izmerjena pod pazduho, naraste nad 37,2 °C. O vročini govorimo takrat, ko izmerjena temperatura pod pazduho presega 37,2 stopinje, v ušesu 37,5 stopinje in v danki pa 38 stopinj Celzija. Vedeti moramo, da obstajajo tudi normalna nihanja telesne temperature v zdravem človeškem telesu tekom dneva za okoli 0,6 stopinje Celzija (običajno je zvečer višja kot zjutraj). Najbolje je, če otroku merimo telesno temperaturo, ko je v mirovanju, to je dve uri po jedi. Otrok naj ne pije toplih pijač. Vsak napor lahko temperaturo še dodatno zviša. Pomembno je vedeti, da je vročina le eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni odziv organizma ter otrokov zaveznik v boju s povzročitelji bolezni.
Kdaj je obisk pri zdravniku nujen?
Pri novorojenčkih ali dojenčkih do tretjega meseca starosti, ki zbolijo s povišano temperaturo, je potreben čimprejšnji obisk pri zdravniku. Ta je potreben tudi pri otrocih, mlajših od treh mesecev in z vročino nad 38 °C, pri otrocih, mlajših od 6 mesecev, z vročino nad 39 °C in pri vseh otrocih z vročino nad 40 °C. Te vrednosti morajo biti izmerjene pod pazduho. Če otrok odvaja obilno tekoče, sluzasto ali krvavo blato, če je ob driski prizadet, neješč in če zavrača pitje tekočine. Ob boleznih, ki jih spremljajo huda mrzlica, izrazito slabo počutje, bruhanje, driska, kašelj, boleče žrelo, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, splošna oslabelost in slabost. V primeru nujnih stanj, npr. velik napor pri dihanju, pospešeno dihanje, bleda in sivo modrikasta koža, slaba odzivnost, slaboten jok, pretirana zaspanost, neješčnost. Če se otrok ne odziva na zdravljenje z antipiretiki in splošnimi ukrepi in traja vročina dlje kot 3 dni, še posebno, če se otrokovo stanje slabša. Prav tako svetujemo pregled pri zdravniku, če otroku naraste vročina s hudo mrzlico. Mrzlica spremlja ponavadi resnejše bolezni, predvsem bakterijske okužbe, pri katerih je potrebno dodatno zdravljenje. Najpogostejše gre pri tem za pljučnico, vnetje ledvičnih čašic, pa tudi različne septične zaplete, ki življenjsko ogrožajo otroka. Nemudoma morate poklicati zdravnika pri otroku z vročino, ki so mu morda zaradi poškodbe ali bolezni odstranili vranico. Posledica tega je izrazita slabša odpornost na nekatere bakterijske okužbe, ki so lahko smrtno nevarne, če jih ustrezno ne zdravimo. Prav tako svetujemo obisk pri zdravniku, če vročina pri otroku po treh do petih dnevih ne pade. V tem času praviloma mine večina nenevarnih virusnih okužb, ki ne potrebujejo dodatnega zdravljenja. Prav tako mora otroka videti zdravnik, če vročina po prehodnem padcu in izboljšanju počutja spet poraste na visoke vrednosti. V tem primeru gre večinoma za zaplet, ki ga lahko oceni in razreši le zdravnik. V primeru, da vaš osebni, splošni ali družinski zdravnik ne bo odkril vzroka vaši zvečani telesni temperature, vas bo napotil k specialistu.
Kdaj in kako zbijati vročino?
Temperatura do 40 ⁰C običajno ni škodljiva, nevarna pa lahko postane, če temperatura nad 41,7 °C traja dlje časa, še posebno, če je bolnik dehidriran. Če temperatura hitro narašča, se pojavi drhtenje, mrzlica, hladne okončine, lahko tudi bolečine v mišicah, sklepih, glavobol. Najpogostejša napaka, ki jo delajo starši je, da ‘zbijajo’ temperaturo takoj, ko začne naraščati (izjema so otroci, ki so že imeli vročinske krče). Takojšnje zniževanje temperature je potrebno le pri otrocih, ki imajo težko prirojeno napako ali kronično bolezen in bi jih vročina lahko ogrožala. Vemo, da je zniževanje vročine le prehodno, saj bo temperatura ponovno narasla, dokler ne bo minil vzrok, ki je vročino povzročil. Cilj zniževanja telesne temperature je zato zmanjšati in ublažiti neugodje ter preprečiti vročinske krče pri občutljivih otrocih. Če vročina pri sicer zdravem otroku, starejšem od treh mesecev, ne preseže 38,5-39,0 °C (merjeno pod pazduho) in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije, dovolj lula, ga le skrbno opazujemo in počakamo z zdravljenjem. Vročino nižamo samo, če jo otrok težko prenaša, in sicer ko preseže 38,5 °C. Če s splošnimi ukrepi ne uspemo znižati povišane telesne temperature in je otrok prizadet, potem te ukrepe kombiniramo še z uporabo zdravil. Pri otrocih se najpogosteje uporablja paracetamol. Lahko ga dajemo pri vseh starostnih skupinah. Pri novorojenčkih in dojenčkih do 3. meseca starosti je potreben previden pristop, zato se je v teh primerih vedno priporočljivo posvetovati z zdravnikom. Priporočen odmerek paracetamola je 10-15 mg na kilogram telesne teže, odmerke lahko po potrebi ponavljamo na štiri do šest ur. Če se temperatura spet pojavi prej kot v štirih urah po zadnjem odmerku paracetamola, začnemo izmenično dajati druga dostopna zdravila za zbijanje vročine, ki spadajo v skupino t. i. nesteroidnih antirevmatikov. V praksi sta to največkrat ibuprofen v odmerku 5-10 mg na kilogram telesne teže (med posameznimi odmerki mora miniti vsaj šest do osem ur) in diklofenak v odmerku 0,5-1 mg na kilogram telesne teže (med posameznimi odmerki mora miniti vsaj osem ur). Acetilsalicilna kislina se zaradi opaženih neželenih učinkov priporoča le pri osebah nad 16 let starosti. Zdravila lahko odmerjamo glede na starost otroka ali, še bolje, na težo. Otrokom lahko odmerimo 10 mg paracetamola na kilogram telesne teže in ta odmerek ponavljamo na 4 ure ali 15 mg paracetamola na kilogram telesne teže in odmerek ponavljamo na 6 ur. Za lajšanje bolečine pri otrocih uporabljamo enaka zdravila v enakih odmerkih kot za lajšanje vročine.
How to check your baby's rectal temperature safely - iProven ProTemp Flex DTR-1221A thermometer
Fizikalne metode za zniževanje vročine
Otroka slečemo, na sebi naj ima lahka oblačila iz naravnih materialov. Temperatura prostora naj bo od 20 do 22 °C, prostor pa večkrat dnevno prezračimo. Otroka pokrijemo le z lahko bombažno odejo. Če s splošnimi ukrepi ne uspemo znižati povišane telesne temperature in je otrok neješč in nerazpoložen, se posvetujemo z zdravnikom in, po njegovem nasvetu, splošne ukrepe kombiniramo še z uporabo zdravil - antipiretikov. Vročino lahko znižujemo tudi s pomočjo obkladkov, tako da otroka zavijemo za nekaj minut v rjuho, ki smo jo prej namočili v mlačno vodo. Postopek lahko po potrebi ponovimo 2-3-krat. Pripravimo lahko tudi kopel z začetno temperaturo vode 37 °C. Vodo nato postopoma v 5 minutah ohladimo na 32 °C in hladimo otroka 5-10 minut oz. Lahko ga tudi hladimo v vodni kopeli, ki jo s 36-37 °C počasi ohladimo na 30-33 °C. Uporabimo lahko tudi mlačne ovitke, ko z mlačno vodo prepojeno in ožeto rjuho ovijemo okoli otroka, čez pa ovijemo še suho rjuho. Tako otroka pustimo približno 5 minut (ponovimo 2-3-krat). Otroka lahko tudi prebrišemo s krpo, ki jo namočimo v mlačno vodo. Priporočamo hlajenje notranje strani stegen.
Druge pogoste otroške bolezni
Kašelj: To je zelo pogost bolezenski znak. Tudi ta sam po sebi ni bolezen, ampak je obrambni refleks, ki čisti dihalne poti. Poskrbimo, da zrak v sobi ni presuh in ne prevroč, preprečujemo izpostavljenost otroka dražilcem (npr. cigaretnemu dimu) in zdravimo osnovno bolezen, ob kateri se je kašelj pojavil. Dražeč kašelj lahko od otrokovega 4. meseca učinkovito blažimo s slezovim sirupom, kasneje tudi z drugimi zeliščnimi sirupi.
Črevesne okužbe, driska in bruhanje: Povzročitelji črevesnih okužb so zelo številni, v naših krajih najpogosteje bakterije in virusi (med njimi najbolj znan rotavirus), redko pa zajedavci in glive. Najpogosteje se prenašajo z umazanimi rokami, okuženo hrano ali vodo, virusi pa se prenašajo tudi po zraku. Bistvo zdravljenja črevesnih okužb je nadomeščanje vode in soli, da preprečimo dehidracijo. Za to uporabljamo raztopino oralne rehidracijske soli (ORS) ali v težjih primerih intravenozne infuzije. Otroci mnogokrat odklanjajo raztopine ORS. Takrat jim ponudimo vodo ali čaj, elektrolite pa nadomestimo s soljo v hrani (zelenjavne juhe, slano pecivo, naribana porjavela jabolka, banane). Driska in bruhanje zahtevata pri dojenčkih in majhnih otrocih resno skrb, saj pri njih lahko hitreje pride do nevarne dehidracije. Da je otrok dehidriran, opazimo po motnih, udrtih očeh, suhih, lepljivih ustih, rdečih in razpokanih ustnicah, redkejšem odvajanju urina, ki je bolj rumen in izrazitega vonja, koža je suha in hladna, mečava na otrokovi glavici udrta ipd. Trajanje driske lahko učinkovito skrajšamo z uporabo nekaterih probiotičnih sevov, kot sta Lactobacillus GG in Saccharomyces boulardii. Pri driski pogosteje menjamo pleničke, saj lahko tekoče blato kožo agresivno poškoduje. Kožo ob vsaki menjavi nežno očistimo in nanjo nanesemo zaščitno mazilo.
Vnetje oči: Oči so pogosto vnete ob prehladnih obolenjih, lahko pa vnetje oči poteka brez drugih prehladnih znakov. Vnete oči spiramo s sterilno fiziološko raztopino. Vnetje oči je zelo nalezljivo. Ubranimo se ga lahko z dosledno higieno rok, na ta način pa tudi preprečimo, da bi se okužba prenašala naprej.
Vnetje ušes: Vnetje ušes spožijo različni povzročitelji, virusni ali bakterijski. Znaki, ki ob prehladnem obolenju lahko kažejo tudi na vnetje ušes so: povišana temperatura, nespečnost, jokavost, zaspanost, slabši sluh, prijemanje za uho (kar morda kaže na bolečino v ušesu), izcedek iz ušesa. Večji otroci naj pravilno izpihujejo sluz iz nosu, manjšim otrokom čistimo nos s fiziološko raztopino. Priporočljivo je dajanje kapljic, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice. Ob bolečinah damo otroku sredstvo za zbijanje vročine (ne glede na to, kolikšna je temperatura), ki bo olajšalo bolečino.
Prehlad: Virusno vnetje zgornjih dihal imenujemo prehlad. Njegovi najpogostejši povzročitelji so virusi. Glavni znaki prehlada so: tekoč izcedek iz nosu, kihanje, praskajoče bolečine v žrelu, suh kašelj. Ob tem je otrokova temperatura največkrat normalna, lahko pa tudi povišana, a običajno ne preko 38,5 °C. Če je dojenček prehlajen, pa kljub temu še dobro razpoložen, ima temperaturo manj kot 38 ⁰C, dobro pije in se odziva kot običajno, obisk pri zdravniku še ni potreben. Ponudimo mu dovolj tekočine. Če ga pri pitju ovira izcedek iz nosu, mu nežno očistimo nos s fiziološko raztopino. Kapnemo eno ali dve kapljici v eno nosnico, počakamo, da kihne ali da sluz steče po grlu in nato postopek ponovimo na drugi strani. Če je sluz zelo gosta, jo lahko nežno posesamo s pomočjo aspiratorja. Nosek je priporočljivo pogosto čistiti s fiziološko raztopino, če je zelo zamašen pa s hipertonično raztopino. Če tudi to ne zadostuje, ko ponoči zaradi oteženega dihanja otrok zelo slabo spi, lahko uporabimo zeliščni gel (ki ne sme vsebovati za otroka dražečega mentola ali kafre!), s katerim ga namažemo po prsih ali hrbtu.
Preventivni ukrepi za ohranjanje zdravja
Otroka poskušamo čim manj izpostavljati potencialnim virom okužbe, kar težko, če je otrok v vrtcu. Lahko pa veliko storimo za zaščito dojenčka v prvem letu življenja. Najpogostejši vir virusov v domačem okolju so starejši otroci, ki obiskujejo vrtec, zato je bolje, da, vsaj v dojenčkovih prvih mesecih, tudi sorojenci ne obiskujejo vrtca. Bolni (tudi le prehlajeni) otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin, ki imajo dojenčka (po potrebi na to opozorimo sorodnike in prijatelje). Pogosto umivamo roke, svoje in otrokove. Uporabljamo robčke za enkratno uporabo. Obolevanje je seveda v veliki meri odvisno od imunskega sistema, ki pa lahko dobro deluje le, če otroci s hrano dobijo vse potrebne snovi: otroci, mlajši od šestih mesecev z maminim mlekom (ali s prilagojenim mlečnim pripravkom, če dojenje ni mogoče), večji otroci pa z uravnoteženo mešano prehrano, ki vsebuje veliko svežega sadja in zelenjave. Delovanje imunskega sistema je zelo odvisno tudi od psihičnega počutja.