Načrtovanje nosečnosti je čudovito obdobje, polno pričakovanj, sanjarjenja in skupnih ciljev. Vendar pa lahko prinese tudi nova vprašanja, pritiske in pogosto tudi tišino tam, kjer bi si želeli več pogovora - v spalnici in tudi na razgovoru za zaposlitev. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jasno določa, da delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. To se nanaša tudi na vprašanja o družinskem ali zakonskem stanu, nosečnosti ali načrtovanju družine. Ta vprašanja so v praksi znana kot "prepovedana vprašanja".
Prepovedana Vprašanja in Pravica Delodajalca
Zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Prav tako ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo navedenih podatkov ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
To v praksi pomeni, da delodajalca ne smejo zanimati takšni podatki kandidata. Kaj kandidat odgovori na ta, t.i. prepovedana vprašanja, ni pomembno, saj jih delodajalec ne sme uporabiti in se nanje ne sme sklicevati pri kateri koli svoji odločitvi. To vključuje tudi situacijo, ko bi delodajalec kasneje želel utemeljiti odpoved pogodbe o zaposlitvi s tem, da je kandidat navajal neresnične podatke na ta vprašanja, saj teh podatkov ne bi smel pridobiti oziroma uporabiti.
Nosečnost kot Posebej Varovana Skupina Delavcev
Noseče delavke spadajo med posebej varovane skupine delavcev. Uživajo posebno varstvo pred tem, da se poda odpoved pogodbe noseči delavki. ZDR-1 tako določa, da ne sme priti do tega, da bi delodajalec podal odpoved pogodbe noseči delavki v času nosečnosti. V času nosečnosti delodajalec tudi ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Če delodajalec ob odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, bo ta zaščitena, če takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovem prenehanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti. Nosečnost v tem primeru dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.
Odpoved Pogodbe Noseči Delavki - Kdaj Je Možna?
Kljub temu, da je odpoved pogodbe noseči delavki v splošnem prepovedana, pa je v določenih primerih vendarle mogoča - a za to veljajo posebna pravila. Ne glede na zakonske določbe o varstvu nosečih delavk pred odpovedjo, delodajalec namreč lahko poda odpoved pogodbe noseči delavki:
- Če so podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
- Zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.
V obeh primerih je potrebno predhodno pridobiti soglasje inšpektorja za delo. Postopek odpovedi je torej mogoče izpeljati tudi zoper nosečo delavko.
Osebne Izkušnje in Dileme
Številne ženske se soočajo z dilemo, ali naj na razgovoru za zaposlitev spregovorijo o svoji nosečnosti. Ena od zgodb opisuje situacijo, ko se je kandidatka, ki je bila noseča, prijavila na razpisano delovno mesto. Kljub nosečnosti, ki ni bila načrtovana, se je odločila, da bo otroka obdržala. V dilemi, ali naj se razgovora sploh udeleži, se je spraševala o svojih možnostih za pridobitev službe kljub nosečnosti. Poudarila je, da bi lahko porodniško koristil tudi partner, kar bi ji omogočilo nadaljevanje dela. Njena želja je bila imeti odprte karte že na začetku, saj ni želela sprejeti dela in nato tvegati odpovedi po poskusni dobi.
Sodelavka, ki je dobila službo za nedoločen čas kljub nosečnosti, je bila ena od tistih, ki so ji svetovali, naj gre na razgovor in bodite odkrita. Če si natančno tisto, kar iščejo, te bodo sprejeli navkljub nosečnosti. Če pa bo še kakšna druga kandidatka, ki ni noseča, bodo vzeli njo. Svetovali so ji, naj igra z odprtimi kartami, ker je to pošteno do njih kot tudi do njenega otroka.
Druga zgodba pa prinaša drugačen pogled. Kandidatka, ki je bila brezposelna in se je prijavila na razpisano delovno mesto, je izrazila svojo željo po tej službi. Po tem, ko je prejela vabilo na razgovor, je izvedela, da je noseča. Vendar pa je zaradi narave dela, ki je lahko tvegana za nosečnice, razmišljala, ali naj se razgovora sploh udeleži. Kljub temu se je odločila, da bo šla na razgovor in iskreno povedala, kakšna je situacija, ter se zahvalila za vabilo. Poudarila je, da je za to delovno mesto se prijavila večkrat in da so preostali razpisi bili namenjeni za pripravnike, česar pa ne more več opravljati.
Kakšna Vprašanja Delodajalci NE SMEJO Zastaviti?
Prepovedana vprašanja na razgovoru za zaposlitev vključujejo:
- Ste poročeni?
- Živite s partnerjem?
- Imate otroke?
- Ali načrtujete zanositev?
- Načrtujete še kakšnega otroka?
- Kako je poskrbljeno za varstvo vaših otrok?
- Kakšne so vaše verske ali politične preference?
- Ali ste včlanjeni v kakšen klub ali društvo?
- Ali imate v vaši družini kakšne kronične bolezni?
- Ali ste kdaj poskusili mamila?
- Ali kadite?
- Ali nosite očala?
- Ali ste imeli v preteklosti kakšen operativni poseg?
- Iz kje so vaši starši?
- Kakšen avto vozite?
- Živite v svojem stanovanju?
- Ste bili kdaj osumljeni kaznivega dejanja? (Vprašanje ni dovoljeno, saj se osebo, ki je osumljena kaznivega dejanja, šteje za nedolžno, dokler ni pravnomočno obsojena.)
- Koliko tehtate? Kako veliki ste? (Vprašanji nista dovoljeni, razen če gre za opravljanje določenih del, ki zahtevajo določene minimalne standarde.)
S tem boste (skoraj) ZAGOTOVLJENI, da boste na razgovoru za službo dobili službo!
Kandidatova Dolžnost Razkritja Podatkov
Kljub prepovedi postavljanja določenih vprašanj s strani delodajalca, obstajajo okoliščine, ko je kandidat dolžan sam razkriti določene podatke, če bi ti vplivali na izpolnjevanje pogojev za delovno mesto ali samo opravljanje dela. Na primer:
- Kandidat za delovno mesto voznika mora delodajalca obvestiti, če jemlje zdravila, ki vplivajo na upravljanje vozil in strojev ali pa mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje.
- Kandidat, ki bi se zaposloval na delovno mesto z delom na višini, bi moral delodajalcu povedati za morebitne vrtoglavice.
- Nosečnica bi potencialnega delodajalca o nosečnosti morala obvestiti, če bi se zaposlovala na delovno mesto, kjer je predvideno delo s svincem ali drugimi škodljivimi snovmi, za delo v prostorih pod pritiskom ali delo, kjer lahko pride do infekcije s toksoplazmo ali virusom rubelle.
V teh primerih delodajalec lahko zahteva potrdilo o nekaznovanosti, če je nekaznovanost pomembna za opravljanje dela ali jo za določeno delovno mesto predpisuje zakonodaja. Vendar pa mora zahtevo po takšnem potrdilu navesti že v razpisu za delovno mesto, s pridobljenim podatkom pa ravnati s posebno skrbnostjo.
Pravno Varstvo in Obrnjeno Dokazno Breme
Po zakonu ima neizbran kandidat v postopku zaposlovanja, ki meni, da mu je bila storjena kakršnakoli zakonsko prepovedana diskriminacija, v 30 dneh od prejema obvestila delodajalca zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Zakon določa tudi obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da če kandidat navaja domneve o diskriminaciji pri zaposlovanju, mora delodajalec dokazati, da načela enakega obravnavanja ni kršil.
Če delodajalec odpovedi ne bo preklical (zaradi nove informacije o nosečnosti), vam predlagamo, da se oglasite na delovni inšpekciji in zahtevate posredovanje. Nujno pa morate paziti na rok za vložitev varstva zakonitosti. V tem roku morate opraviti tudi vse pogovore z inšpekcijo, v tem roku mora ona morebiten postopek končati. Zakon natančno določa, da v času nosečnosti odpoved ni možna, delovno razmerje vam ne sme prenehati.
Irena Svet: Zgodba o Diskriminaciji in Odpornosti
Irena Svet, 28-letna diplomirana medicinska sestra, je naletela na težave pri iskanju zaposlitve, ko je zanosila. Kljub temu, da je imela opravljen pripravništvo in državni strokovni izpit, se je soočala z zavrnitvami delodajalcev, ko so izvedeli za njeno nosečnost. Vendar pa je Irena kljub začetnim oviram uspela najti službo. Njena zgodba poudarja pomembnost odkritosti in vztrajnosti v boju proti diskriminaciji.
Irena je bila prepričana, da je poštenost ključna. Čeprav je zamolčala nosečnost na prvih razgovorih, je kasneje, ko je bila prepričana, da je njena kandidatura močna, povedala resnico. Na koncu je bila kljub temu sprejeta v službo, kar dokazuje, da odkritost in prizadevnost lahko obrodita sadove. Njena izkušnja je pomemben opomnik, da nosečnost ne sme biti ovira pri iskanju zaposlitve.
Družini Prijazna Podjetja in Prihodnost
V zadnjih letih se povečuje zavedanje o potrebi po ustvarjanju družinam prijaznih podjetij. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sodeluje v projektu "Mladim materam - družini prijazno podjetje", ki je namenjen odpravljanju stereotipov in dvigu zavesti med delodajalci. Podjetja, kot je Krka, tovarna zdravil, so zgled dobre prakse, saj enakopravno obravnavajo moške in ženske ter se zavedajo pomena družine v življenju zaposlenih.
Kulturo enakopravnosti je treba spodbujati na vseh ravneh. Država lahko zagotovi standarde, ki v osnovi preprečujejo diskriminacijo, vendar pa je odgovornost na posameznikih, da se zavzamejo zase in za druge. Le s skupnimi močmi lahko ustvarimo delovno okolje, kjer nosečnost ne bo več vir skrbi in negotovosti, temveč bo normalni in vsakdanji del življenja.