Prvi pregled dojenčka pri pediatru je ključnega pomena za spremljanje njegovega zdravja in razvoja. Ta pregled je običajno predviden v starosti enega meseca, vendar se lahko natančen časovni razpored preventivnih pregledov razlikuje. Pomembno je vedeti, da so preventivni pregledi aktivni zdravstveni nadzor in spremljanje zdravstvenega stanja posameznika. V prvem letu starosti otroka se ti pregledi opravijo ob dopolnjenem 1. mesecu, 3. mesecu, 6. mesecu, 9. mesecu in 12. mesecu. Poleg teh rutinskih pregledov obstajajo tudi namenski preventivni pregledi, ki so vezani na ožji cilj ohranjanja zdravja, opravijo se ob dopolnjenem 2. mesecu in med 4. do 5. mesecem. V zadnjem času se namesto izraza preventivni pregled pogosto uporablja izraz posvetovalnica.
Izbira pediatra in prvi obisk
Pred prvim obiskom pri pediatru se lahko starši posvetujejo v svojem zdravstvenem domu glede izbire osebnega zdravnika za otroka. Informacije o razpoložljivih zdravnikih pediatrih so na voljo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Osebni zdravnik za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je specialist pediater ali specialist šolske medicine, izjemoma je lahko specialist splošne medicine oziroma družinske medicine.
Do dopolnjenega 1. meseca starosti je novorojenček pod nadzorom medicinske sestre v patronažnem varstvu. Po tem obdobju sledi prvi obisk pri pediatru, ki ga starši izberejo sami. Na prvem pregledu potrebujejo materinsko knjižico, fotokopije otrokovih izvidov iz porodnišnice, zdravstveno kartico (v primeru, da otrok še nima svoje, prinesejo zdravstveno kartico starša, po katerem bo imel otrok urejeno zdravstveno zavarovanje). Priporočljivo je tudi, da starši prinesejo v vpogled izvide matere otroka.
Kaj se zgodi na prvem pregledu?
Na prvem pregledu pri pediatru se opravi obraten pregled otroka, ki poteka v prisotnosti enega ali obeh staršev oziroma skrbnikov v prostorih zdravstvenega zavoda ali zasebne ordinacije. Otroku bo dodeljen zdravstveni karton, v katerem se bo vodila evidenca o porodu, dojenju, prehrani, telesni dolžini in masi, obsegu glavice in prsnega koša, izraščeni zobeh, njegovih motoričnih, senzoričnih in gibalnih sposobnostih ter morebitnih bolezenskih stanjih in potekih zdravljenja.
Na vsakem preventivnem pregledu je potrebna tetra plenička ali podloga, na kateri bodo lahko previli otroka. Priporočljivo je, da imajo starši vsaj dve plenički/podlogi, da se lahko ena uporabi pri tehtanju, saj se otroci ob tehtanju pogosto polulajo, zato je dobro imeti rezervo. Starši tistih otrok, ki se hranijo po steklenički, naj imajo s seboj vsaj en obrok mleka. S seboj je priporočljivo imeti tudi rezervne pleničke za previjanje, pripomočke za čiščenje kože in dodatna oblačila.
Pogovor s starši in klinični pregled
Opravi se pogovor s starši o družinskih razmerah in morebitnih boleznih v družini ter njihovem življenjskem slogu. Pediater se pogovori o hranjenju novorojenčka, njegovemu odvajanju in dodajanju prehranskih dopolnil (kot je vitamin D).
Pediater ob prvem obisku izmeri otrokovo telesno višino, maso, obseg glave in prsnega koša. Preveri vid, sluh, dihanje, reflekse, srčni utrip. Opravi klinični pregled kolkov in stopal. Pregleda kožo, sluznice, popek, bezgavke, nos, ustno votlino, vrat, spolovila, pretipa trebuh in odkriva morebitne prirojene nepravilnosti.
Posebnosti prvih mesecev življenja
Rast: V razvoju otroka sta dva večja zagona rasti - v prvem letu in v obdobju adolescence. Pri rutinskih pregledih otrok merimo in ocenjujemo rastne parametre: višino, težo in obseg glave. Zdrav dojenček v 5. in 6. mesecu življenja podvoji svojo porodno težo, pri 12. mesecih pa potrija.
Prehrana: Ekskluzivno dojenje se priporoča do dopolnjenega 6. meseca starosti. O prehrani dojenčka obstajajo različna mnenja, ki se tudi pogosto spreminjajo. Nekaj pa je ostalo skozi stoletja enako - dojenje je naravni in najboljši način prehrane v obdobju novorojenčka in dojenčka. Dojenje ni le aktivnost hranjenja dojenčka, ampak tudi nadaljevanje tesnega intimnega stika, ki se je prekinilo ob rojstvu. Dojeni otroci manj obolevajo za obolenji prebavil, dihal in vnetji ušes.
Odvajanje: Prehodno blato se običajno pojavi med 4. in 7. dnem življenja. Izločanje urina se v obdobju dojenčka stabilizira. Ledvice so dovolj zrele, da lahko obvladajo izločanje vode in odpadnih snovi glede na vnos.
Potenje: Nekateri dojenčki se močno potijo. Cilj je nadzor nad vsemi izločki. Spremljan naj bo z govorjenjem in igricami, da otrok pozabi, da mu je opravilo neprijetno.
Klinični pregled otroka: Pristop in metode
Klinični pregled otroka je temelj medicinske in rehabilitacijske diagnoze. Pristop k pregledu mora biti prilagojen otrokovi starosti in stopnji razvoja. Pomembno je, da otrok sodeluje v pogovoru in da se počuti varno. Otroku moramo dati priložnost, da sodeluje v pogovoru (zlasti, ko že začne hoditi v šolo; običajno zna že triletnik dokaj jasno opisati simptome, če ga vprašamo) in mu dati občutek, da je varen v novem okolju, da nas zanima njegov problem in kar nam želi povedati. Otrok naj sedi nasproti zdravniku (manjši otroci v naročju odraslega). Zdravnik se predstavi otroku in ostalim članom družine ter se seznani s tem, kdo otroka spremlja. Vprašanja postavljamo prijazno, ampak konkretno. Aktivno facilitiramo vključevanje otroka - povprašamo otroka, ali je mati pravilno opisala določeno stvar. Jasno povemo, da bodo določena vprašanja namenjena direktno staršem. Vsem povemo, da bodo imeli možnost, da vprašajo, kar jih zanima.
Pri izbiri besed moramo biti pazljivi. Izogibamo se terminom, ki stigmatizirajo. Raje govorimo o "drugih otrocih te starosti" kot o "normalnih otrocih te starosti". O najstnikih starejših od 12 let ne govorimo kot o otrocih. Raje uporabljamo "ti" kot pa "on". Majhni otroci nas pazljivo poslušajo tudi takrat, ko izgleda, da se igrajo. Zavedati se moramo, da imajo besede zdravnika veliko moč in lahko odmevajo leta.
Fizikalni pregled otroka je prilagojen posameznemu otroku - glede na njegovo starost in stopnjo razvoja. Poznavanje razvojnih mejnikov je temeljno pri evaluaciji tako akutnih kot kroničnih bolezni. Majhnega otroka pregledujemo v prisotnosti staršev, pri adolescentih pa se ravnamo glede na situacijo. Zelo pomembno je razviti z otrokom določen odnos zaupanja, preden ga začnemo telesno pregledovati. Zlasti pri otrocih mlajših od 5 let (pa tudi pri starejših) je zelo pomembno opazovanje - ko vstopajo v ordinacijo, med jemanjem anamneze, pogovorom z otrokom, med igro - pazljivo opazujemo vsak otrokov gib in interakcijo - tako pridobimo veliko informacij, preden se sploh dotaknemo otroka.
Otroci z razvojno starostjo višjo od 5 let so ponavadi že sposobni sodelovati pri telesnem pregledu, kot bi ga uporabili pri odrasli osebi. Sam telesni pregled otroka je zelo fleksibilen in ga prilagajamo situaciji (mlajši sedijo v naročju staršev, starejše lahko pregledamo na preiskovalni mizi). Otroka je potrebno popolnoma sleči za pregled - slačenje zelo majhnih otrok je lahko zanje zelo stresno (slečemo jih postopoma); spoštovati je potrebno zadržanost in sramežljivost starejših otrok.
Anamneza: Ključ do diagnoze
Klinična in razvojna anamneza sta temelj medicinske in rehabilitacijske diagnoze. Staršem lahko damo vprašalnike, ki jih izpolnijo pred pregledom. Identifikacija glavne težave lahko usmeri anamnezo in fizikalni pregled. Mnogo motenj v otroštvu je posledica prenatalnih in perinatalnih težav (poznavanje teh lahko vodi fizikalni pregled in nadaljnje diagnostične postopke).
Prenatalna anamneza: Vključuje zdravje matere med nosečnostjo, akutne bolezni, komplikacije, rezultate UZ-a, potek prejšnjih nosečnosti in izid, ter ali je biološki oče vseh otrok isti.Anamneza o poteku poroda: Zajema gestacijsko starost, način poroda, porodna teža (centile), trajanje poroda in komplikacije.Neonatalna anamneza: Vključuje oceno po Apgarju (n=7-10), kakršnokoli posebno nego, težave s hranjenjem (sesanjem, požiranjem), način hranjenja, začetno rast, epizode cianoze ali respiratornih težav, napade krčev, zlatenico, anemijo.Medicinska-osebna anamneza: Vključuje kronične bolezni, hospitalizacije, terapevtske postopke, operacije, zdravila, alergije ter podatke o cepljenjih.Razvojna anamneza: Spremlja starost, ko so doseženi glavni mejniki razvoja (smejanje, sedenje, plazenje, hoja, govor, hranjenje, skrb zase). Ti podatki kažejo, ali je motnja vezana primarno na neuromuskularni sistem ali pa obstajajo motnje tudi na drugih področjih in je potreben kompleksen rehabilitacijski program.
Psihosocialna anamneza: Vključuje starost in zaposlitev staršev, s kom vse živi otrok, zadnje dogodke v družini (ločitev staršev, selitev), odnos s prijatelji v šoli in izven nje, odnos z starši in drugimi odraslimi, obšolske dejavnosti, prilagoditve v domačem okolju ter podporo soseske.Anamneza šolanja: Vključuje informacijo o običajni ali posebni šoli, leto šolanja, napredek v šoli, zadovoljstvo v šoli, posebne potrebe ali status otroka s posebnimi potrebami, vedenjske težave ter morebitne menjave šole v zadnjem času.Družinska anamneza: Vključuje podatke o bratih, sestrah, starših, bratrancih (razvojni problemi, krči, zgodnje smrti, ponavljajoči se splavi, učne težave in motorični zaostanek). Če obstaja sum na dedno bolezen, je potrebno genetsko svetovanje.
Fizikalni pregled: Od glave do pet
Fizikalni pregled otroka je temeljit in sistematičen.
Rast: Otrokova rast se spremlja skozi celotno otroštvo.Splošna inspekcija: Vključuje oceno zunanjega videza, gibanja, nenavadnih fizičnih znakov, ki lahko nakazujejo na določene sindrome. Opazujejo se tudi značilnosti obraza, glave, vratu, prsnega koša, genitalij, okončin ter stanje kože, las in nohtov.Mišično-skeletni pregled: Vključuje opazovanje drže, simetrije telesa, gibanja, palpacije kože, mišic in sklepov. Določa se obseg gibov v sklepih in ocenjuje funkcija. Posebna pozornost se posveča hrbtenici, hrbtenici in spodnjim udovom, vključno z oceno stopal in kolen.Nevrološka ocena: Vključuje oceno mišične moči, mentalnega statusa, možganskih živcev, koordinacije, ravnotežja in senzoričnega sistema. Pomemben del pregleda je evaluacija normalnih in nenormalnih primitivnih refleksov ter posturalnih odgovorov.
Standardizirana ocenjevalna orodja
Splošno oceno razvoja dojenčka in malega otroka lahko dopolnimo z uporabo standardiziranih testov. Za pregledovanje (screening) uporabljamo na primer Denver Development Screening test (0-6 let) in Bayley Scale of infant Development (0-30 mesecev).
Preventivni pregledi in cepljenja
Preventivni pregledi so ključni za zgodnje odkrivanje in obravnavo morebitnih težav. V prvem letu starosti se opravijo številni pregledi, ki vključujejo tako klinični pregled kot tudi posvetovalnico s starši.
Pomemben del preventivnih pregledov je tudi cepljenje. V Sloveniji poteka cepljenje po republiškem imunizacijskem programu. V 3. mesecu starosti se otroci cepijo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hemofilus influence b (Hib), otroški paralizi (1. odmerek) in pnevmokoknim okužbam (1. odmerek). V 4. do 5. mesecu se opravi cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hemofilus influence b (Hib) in otroški paralizi (2. odmerek). Pri 12. mesecih pa otrok prejme 1. odmerek za bolezni ošpic, mumpsa in rdečk ter 3. odmerek za pnevmokokne okužbe. Staršem se pred cepljenjem predstavijo prednosti cepljenja in opozori na možne neželene učinke. V primeru ugotovljenih kontraindikacij za cepljenje se otroka napoti na komisijo za cepljenja. Če starši nasprotujejo cepljenju, se ukrepa po predpisih.
Zaključek
Klinični status dojenčkov je kompleksen in večplasten. Redni preventivni pregledi pri pediatru, skrbna anamneza in temeljit fizikalni pregled so ključnega pomena za zagotavljanje optimalnega razvoja in zdravja vsakega otroka. Zgodnje odkrivanje morebitnih odstopanj in pravočasno ukrepanje lahko bistveno vplivata na dolgoročno prognozo otroka.