Okužba z Borelijo burgdorferi, bakterijo, ki jo prenašajo klopi, lahko prizadene različne organe, vključno s centralnim živčnim sistemom, srcem in očmi. Vendar pa se pri borelijskem artritisu večinoma kaže s prizadetostjo samo sklepov. Čeprav je lajmska borelioza, ki se običajno kaže s kožnim izpuščajem (eritema migrans), dokaj pogosta bolezen, je borelijski artritis, kot kasnejša manifestacija bolezni, pri otrocih redek. Slednji je sicer najpogostejši artritis, ki je posledica bakterijske okužbe pri otrocih in mladostnikih v Evropi. Redko se pojavi pred 4. letom starosti in je predvsem bolezen šolarjev.
Vzroki za Borelijski Artritis
Bolezen povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, ki jo prenaša klop Ixodes ricinus. Pomembno je vedeti, da niso vsi klopi okuženi, zato ne pride do okužbe po vsakem ugrizu klopa. V večini primerov se bakterija prenese šele čez nekaj časa po vbodu, ko bakterija dospe do žlez slinavk klopa in se s slino prenese na človeka. Klop je ponavadi prisesan na svojega gostitelja 3 do 5 dni in v tem času se hrani z njegovo krvjo. Pregled otroka v spomladanskih in poletnih mesecih zvečer za morebitne klope lahko znatno zmanjša verjetnost prenosa bakterije.
Borelijski artritis je infekcijska bolezen in ni dedna. Kadar je bolezen odporna na antibiotično zdravljenje, je to lahko posledica določenih genetskih markerjev, vendar točni mehanizmi tega pojava niso znani.
Geografska Razširjenost in Sezonska Aktivnost
Borelijski artritis se pojavlja v vseh predelih Evrope, najpogosteje v Srednji Evropi in Južni Skandinaviji okoli Baltskega morja. Okužba je najpogostejša v obdobju, ko so klopi aktivni, to je med aprilom in oktobrom, odvisno od temperature in vlažnosti. Kljub temu se bolezen lahko pojavi kadarkoli v letu, saj je doba med ugrizom klopa in začetkom otekanja sklepov zelo različna.
V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj pa na Notranjskem, Kočevskem in Novomeškem območju. Lajmska borelioza je v Sloveniji endemična, pojavlja se na območju vse Slovenije, obolevajo pa ljudje vseh starosti in obeh spolov. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je v poletnih mesecih od julija do avgusta.
Simptomi Borelijskega Artritisa pri Otrocih
Glavni simptomi borelijskega artritisa so oteklina z izlivom in omejena gibljivost prizadetih sklepov. Oteklina je lahko velika, vendar praviloma ne povzroča večjih bolečin. Najpogosteje je prizadeto koleno, lahko pa tudi drugi veliki ali mali sklepi. Redko kolena niso prizadeta; v 2/3 primerov gre za vnetje, omejeno le na eno koleno. V 95 % primerov gre za tako imenovano oligoartikularno obliko, kjer so prizadeti 4 ali manj sklepov. Pogosto vnetje najdlje vztraja prav v kolenu.
Bolezen je lahko akutna (ena epizoda artritisa), epizodična ali kronična. Pri manjših otrocih je pogostejši akutni potek, pri mladostnikih pa je lahko bolj kroničen. Pri otrocih so sicer pogosteje prizadeti prav sklepi. Bolezen je podobna pri otrocih in odraslih.
V 2/3 primerov je bolezen epizodična, kar pomeni, da po nekaj dneh ali tednih izzveni, vendar se nato čez nekaj časa ponovno pojavi v istih sklepih. Pogostnost in trajanje epizod sklepnega vnetja se ponavadi zmanjšujeta s časom, v nekaterih primerih pa se lahko vnetje intenzivira in postane celo kronično. Možni so tudi redki primeri, ko artritis traja dlje časa (3 mesece ali več) od samega začetka.
Čim mlajši je otrok, tem hitrejši je potek bolezni in s tem tudi boljša možnost za učinkovito antibiotično zdravljenje.
Diagnostika
Kadar gre za novo nastali artritis brez jasnega vzroka, je nujno izključiti možnost borelijskega artritisa. Klinični sum potrdimo z laboratorijskimi testi - po navadi je potreben krvni test, včasih tudi pregled sklepne tekočine. V krvi določijo protitelesa proti Borrelii burgdorferi s t.i. serološko preiskavo. Če gre za vnetje v sklepih in sočasno prisotnost IgM protiteles za Borrelijo burgdorferi, lahko postavimo diagnozo borelijskega artritisa. Bolezen lahko potrdimo še z analizo sklepne tekočine s t.i. PCR testom, ki dokaže genom bakterije Borrelia burgdorferi. Slednji test je sicer manj zanesljiv in je lahko večkrat tako lažno pozitiven kot tudi lažno negativen.
Borelijski artritis lahko diagnosticira pediater. Kadar antibiotično zdravljenje ni uspešno, svetujemo pregled pri specialistu pediatru revmatologu ali infektologu. Poleg omenjene serologije, ponavadi pregledajo parametre vnetja in osnovne biokemične preiskave krvi. Izključijo tudi možnost drugih vzrokov artritisa. Ko je diagnoza postavljena, ni potrebno testov ponavljati, saj lahko protitelesa ostanejo pozitivna več let po uspešnem zdravljenju.
Zdravnik pojasnjuje, KAKO ODSTRANITI KLOPA | Vodnik po korakih
Zdravljenje
Ker gre za infekcijsko bolezen, je zdravljenje antibiotično. Več kot 80% bolnikov z borelijskim artritisom se ozdravi po eni ali dveh zdravljenjih z antibiotikom. Pri ostalih 10-20% bolnikov samo antibiotično zdravljenje ne pozdravi bolezni in je potrebno dodatno „anti-revmatsko" zdravljenje. V poštev pridejo antibiotiki v obliki tablet ali sirupa za 4 tedne, ali intravenski antibiotiki za vsaj 2 tedna. V poštev pridejo amoksicilin ali doksiciklin (za otroke nad 8 let) ter za intravensko zdravljenje ceftriakson ali cefotaksim. Neželeni učinki so po navadi redki in blagi. Možen je pojav driske.
Po zaključku antibiotične terapije je potrebno počakati 6 tednov, preden lahko ocenimo, da zdravljenje ni bilo uspešno in je še vedno prisoten artritis. Če po tem času težave niso izzvenele, se poskusi z drugim antibiotikom. Če so po 6 tednih po zaključenem drugem ciklu antibiotičnega zdravljenja še vedno prisotni znaki artritisa, nadaljujejo z anti-revmatskimi zdravili. Ob kontrolah pregledajo stanje sklepov. Čim več časa mine od zaključka težav, tem manjša je možnost za ponovitev bolezni.
Več kot 80% bolnikov se ozdravi po enem ali dveh ciklusih antibiotičnega zdravljenja. Pri ostalih artritis izzveni v nekaj mesecih ali letih. Po antibiotičnem zdravljenju se večina otrok pozdravi brez trajnih posledic. V redkih primerih pride do okvare sklepa, ki se kaže kot zmanjšana gibljivost ali zgodnja obraba sklepa (osteoartritis). Več kot 95% primerov se ozdravi brez posledic.
Preprečevanje
Klopi sicer rabijo toplo in vlažno podnebje, vendar ko se je okužba že razširila na sklepe, ne bo sprememba lokacije nič vplivala na potek bolezni. Kar se tiče cepljenj, ni nobenih omejitev. Bolezen ali zdravljenje ne vplivata na učinkovitost cepljenja, kakor tudi ne na možnost neželenih učinkov cepljenja. Trenutno ni cepiva proti Lymski boreliozi.
V naravi na nas prežijo drobna bitja, katerih ugriz je za človeka nevaren, saj lahko pride do prenosa nekaterih bolezni. Gre seveda za klope. Klopi živijo v gozdni podrasti, travi, grmovju, najdemo jih tudi na vrtu. Z njihovim ugrizom se lahko okužimo vse od februarja pa tja do novembra, pomembne so klimatske razmere, saj je populacija klopov aktivnejša in številnejša ob mili zimi in vlažni pomladi.
Obstaja kar nekaj preprostih ukrepov, s katerimi lahko poskušamo preprečiti vbod klopa. Za osebno zaščito lahko poskrbimo tako, da hodimo po stezi, se izogibamo grmičevju in visoki travi. Priporočena so svetla oblačila, na katerih klopa zlahka opazimo. Telo naj bo čim bolj pokrito, hlače naj bodo dolge, po možnosti zataknjene za nogavice, srajca naj ima dolge, zapete rokave, obujemo si škornje, na glavo pa posadimo pokrivalo. Najpomembneje je, da se takoj po vrnitvi iz gozda oziroma narave natančno pregledamo, oprhamo, umijemo lase in takoj odstranimo morebitne prisesane klope. Ob pregledu moramo biti posebno pazljivi na mehke predele kože, in sicer pod pazduho, v pregibu kolena in komolca, v dimljah, med prsti nog.
Klopa je treba odstraniti iz kože takoj, ko ga opazimo! Za odstranitev uporabimo pinceto, s katero primemo klopa čim bližje koži in ga nato s krožnim gibom previdno, a odločno izvlečemo. Bodite potrpežljivi; klopi izločajo posebno tekočino, ki jih prilepi na kožo. Če je mogoče, klopa shranite za določitev vrste. Mesto vboda umijte z milom in vodo.
Zaradi bolečine in omejene gibljivosti lahko pride pri otroku do omejitve športnih aktivnosti, npr. ne more teči tako hitro kot prej. Pri večini bolnikov je bolezen blaga in problemi majhni ter prehodni. Prehodno je morda potrebno prekiniti s telovadbo in drugimi športi; otrok se lahko sam odloči pri katerih aktivnostih bi rad sodeloval. Otrok/mladostnik se glede telesne aktivnosti odloči sam. Če se otrok redno ukvarja s kakšnim športom, bo morda potrebno zmanjšati intenzivnost treningov oz. jih prilagoditi otroku. Prehrana naj bo uravnotežena in naj vsebuje dovolj beljakovin, kalcija in vitaminov. Sprememba prehrane ne vpliva na potek bolezni.