Že takoj po rojstvu se lahko pojavijo spremembe na koži novorojenčka, ki niso nevarne, so fiziološki pojav, ne potrebujejo zdravljenja in večinoma spontano izzvenijo. Kljub temu pa morajo biti starši pozorni na pojav nekaterih kožnih sprememb, ki potrebujejo ustrezno ukrepanje, zdravljenje in nego. Drobni izpuščaji na obrazu dojenčka so pogosta skrb staršev, zato je ključno razumeti njihove vzroke in pravilno ukrepati.
Pogosti tipi izpuščajev pri dojenčkih
Izpuščaji pri otrocih se običajno delijo na nalezljive in nenalezljive. Nenalezljivi izpuščaji, kot so atopijski dermatitis, kontaktni dermatitis in seboroični dermatitis, so pogosto posledica genetskih dejavnikov, okoljskih vplivov ali alergij. Dojenčkova koža je v primerjavi z odraslo tanjša in bolj prepustna, zato se hitreje odzove z rdečino in izpuščaji.
1. Fiziološki pojavi in dobročudni izpuščaji:
- Toksični eritem: Med prvim in tretjim dnevom življenja se na koži novorojenčka lahko pojavijo rdeči madeži z majhnimi belimi zatrdlinami in morebiti celo rumenkastimi mozoljčki. Običajno prizadenejo celotno telo, le podplatov in dlani ne. A eritem sam po sebi izgine do 14. dne življenja in ne povzroča nobenih dodatnih težav.
- Milije: So majhni ogrci, za bucikino glavico velike bele pikice, zrnate na otip. Nastanejo zaradi nezrelih žlez lojnic, iz katerih izločki ne morejo izteči, saj nimajo izvodila. Tudi te pustimo pri miru, saj bodo izginile same. Nastanejo zaradi nezrelih žlez lojnic, iz katerih izločki ne morejo izteči, saj nimajo izvodila. So majhni ogrci, za bucikino glavico velike bele pikice, zrnate na otip. Tudi te pustimo pri miru, saj bodo izginile same.
- Novorojenčkove akne: Da, tudi dojenčki jih imajo. In še pogoste so, saj jih povzročajo materini hormoni, ki se na novorojenčka prenesejo med porodom. Ne dotikajte se jih in jih ne iztiskajte, saj bo dojenčkova koža do tretjega meseca starosti spet gladka. To nenevarno kopičenje pigmenta sčasoma zbledi.
- Štorkljin ugriz in žilnjak ali hemangiom: Ti svetlo rdeči madeži se pogosto pojavljajo na zatilju ali čelu in so v osnovi razširitve drobnih krvnih žilic, ki zbledijo do konca prvega leta otrokove starosti. Po drugi strani je žilnjak modrordeče, s krvjo napolnjeno in dvignjeno vozličasto krvno tkivo. Tudi ta je nenevaren in izgine sam od sebe. V primeru, da se pojavi na motečih mestih, kot so ustnice in veke, jih zdravnik lahko odstrani tudi z lasersko terapijo.
- Koža se lušči ali pa je lisasta: Pogosto se dogaja, da na večjih površinah dojenčkove kože opazimo, da se njena površinska plast lušči. Ta sprememba je nenevarna in kmalu preneha. Dojenčkova koža se hitro obnavlja, zato tudi proces celjenja in zdravljenja poteka mnogo hitreje. Včasih se na koži pojavijo tudi rdeče do vijoličaste in bele kožne lise, posebej pri novorojenčkih, kar pomeni, da se dojenčkov krvni obtok še ni ustalil, zato se deli telesa razlikujejo po barvi kože. Tudi te lise ali obarvanost kmalu izginejo.
2. Plenični izpuščaj (dermatitis):
Vnetje kože pod plenicami je ena najpogostejših težav. Nastane zaradi draženja kože z izločki (urin, blato), dodatkov v plenicah, kot so parfumi in barvila. Zaradi vlažnega okolja se v plenici zadržuje več bakterij in gliv, spodbujeno je delovanje encimov v blatu, ki delujejo na beljakovine in maščobe v koži in jo poškodujejo. Kadar pod plenicami koža ne »diha« dovolj, se prične nabirati vlaga, ki zmehča tanko poroženelo plast kože. Mokra koža je bolj dovzetna za fizične, kemične in encimske procese. Urin in blato delujeta dražeče, prav tako ostanki čistil. Vsi ti dejavniki povzročijo, da koža pod pleničko postane rdeča, vneta in srbeča. Pri milejši obliki pleničnega dermatitisa so spremembe manj izrazite, dojenček joka le ob previjanju in čiščenju, razdražena koža je občutljiva na dotik. Pri resnejši obliki je koža močno pordela, pojavijo se bunčice in mehurčki. Poškodovana koža je bolj dovzetna za okužbe, pogosto lahko izoliramo kvasovko Candida albicans. Ta glivica je sicer prisotna na koži, vendar ni povsem jasno, ali je njeno povečano koncentracijo na prizadeti koži povzročil dermatitis ali je Candida prispevala k nastanku dermatitisa.
- Preventiva in zdravljenje pleničnega dermatitisa: Najbolje je preprečiti nastanek s pravilno in dosledno nego kože. Tako malčka obvarujemo pred praviloma nenevarno, a neprijetno situacijo. Ko se dojenček pokaka ali polula, ritko in spolovilo nežno očistimo le z mlačno vodo, saj lahko mila povzročijo preobčutljivost. Ostanke mazil in umazanijo lahko odstranimo z blagimi olji ali oljnimi robčki. Vedno pustimo malčka nekaj časa brez plenice, da se koža popolnoma osuši, šele potem mu ohlapno in dovolj zračno namestimo novo. Bombažne plenice morajo biti dobro oprane, brez ostankov pralnih sredstev. Sicer naj bo dojenček, kadar je le mogoče, nekaj časa brez plenice. Na čisto in suho kožo nanesemo pripravek za nego kože pod plenico. Najpogostejše učinkovine mazil so dekspantenol, ki kožo pomiri in obnavlja, smukec (talcum), ki nase veže vlago in preprečuje drgnjenje, cinkov oksid, ki deluje protivnetno in suši kožo, bizmutov subgalat, ki deluje blago antiseptično, izvleček kamilice s protivnetnim delovanjem ter ribje olje (oleum jecoris), ki pospešuje celjenje. Priporoča se tudi poparek iz hrastovega lubja za umivanje predela pod pleničko. Deluje protivnetno in zmanjša transpiracijo kože. V primeru hujše oblike pleničnega izpuščaja, gnojenja, mehurčkov ali razjed, je priporočljivo obiskati zdravnika, ki bo prepoznal morebitno sekundarno infekcijo in svetoval, kako najbolje negovati prizadeto kožo. Po potrebi bo predpisal protiglivična ali protivnetna mazila.
3. Glivične okužbe:
Najpogostejša glivična okužba je okužba z glivo Candida albicans, ki se razvije v prvih tednih po rojstvu na toplih in vlažnih predelih kože (pod plenicami ali ustni sluznici). Pojavi se rdečkasto izpuščaj pod plenico, pri katerem so lahko prisotni tudi majhni beli mehurčki ali pa se koža lušči. Če opazite bele obloge v ustih, na jeziku, po nebu, je to lahko posledica okužbe sluznice z glivami kvasovkami in ga je potrebno zdraviti z zdravili. Pri vnetju pod plenico zaradi kvasovk je koža pod plenico pordela, luščeča se, v okolici so vidne gnojne bunčice. Pogosto je prizadeta tudi ustna sluznica v obliki belkastih oblog.
4. Bakterijske okužbe:
Najpogostejša okužba z bakterijo Staphylococcus aureus se lahko pojavi v prvih tednih življenja in se kaže z mehurčki z rumenkasto tekočino, ki se hitro prenašajo na druga mesta. Ko mehurčki počijo, nastane krasta. Otrok potrebuje antibiotično zdravljenje. Impetigo je pogosta nalezljiva površinska okužba kože, ki jo povzročata bakteriji Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes. Prenaša se z neposrednim stikom kot tudi s predmeti, npr. z brisačami. Izvor so lahko nosilci bakterij v nosno-žrelni sluznici, pogosto pa se prenaša med družinskimi člani, v vrtcih in šolah, predvsem v slabih higienskih razmerah. Na odkritih delih telesa, kot so obraz in roke, se pojavijo motni ali bistri mehurčki, ki počijo, ostanejo ranice in kraste. Omejene okužbe zdravimo z lokalnimi antibiotiki, razširjene pa s sistemskimi antibiotiki.
5. Virusne okužbe:
- Okužba z virusom Herpesa simpleksa: Lahko nastane takoj oz. do četrtega tedna po rojstvu. Prenaša se skozi poškodovano kožo, prek ustne, očesne sluznice ali sluznice spolovila. Otrok se lahko okuži že med nosečnostjo, med porodom ob prehodu skozi vaginalni kanal ali po rojstvu prek rokovanja okužene osebe. Bolezen kože, oči in ust se pojavi v 3-16 dneh po rojstvu. 1-3 mm veliki mehurčki se pojavijo po koži, na sluznici ust in žrela pa razjede. Če so okužene oči, se solzijo, veznica je pordela. Da ne pride do okužbe živčnega sistema, je potrebno zdravljenje z zdravili.
- Norice (vodene koze): Spadajo med okužbe z virusom iz družine herpesov. Prenašajo se kot kapljična okužba, pa tudi z dotikom izpuščaja, saj se virus nahaja v mehurčkih, ki so značilen izpuščaj pri tej bolezni. Inkubacijska doba traja od 10-21 dni. Bolezen poteka v 3 stadijih: prvi stadij (1-2 dni) s povišano telesno temperaturo, glavobolom, izcedkom iz nosu in pordelim žrelom (pri otrocih pogosto manjka); drugi stadij z mehurčki na trupu, obrazu, vratu, v lasišču in po okončinah (pojavljajo se v zagonih, zraven svežih mehurčkov imamo lahko tudi suhe mehurčke in krastice, lahko se pojavijo tudi na veznici, ustni sluznici in spolovilu); tretji stadij s sušenjem izpuščaja, na koži ostanejo kraste ter plitke brazgotine. ZDRAVLJENJE: Počitek, pitje veliko tekočin, tuširanje z mlačno vodo, brez mil. Po umivanju telesa ne brišemo z drgnjenjem, ampak le popivnamo odvečno vodo z brisačo. Če izpuščaji močno srbijo, lahko zdravnik predpiše tudi zdravilo, ki omili srbenje. Nanašanje krem na norice se odsvetuje zaradi večje možnosti sekundarne okužbe. Pri otrocih s hudim atopijskim dermatitisom in zmanjšanim imunskim sistemom se prepišejo tudi protivirusna zdravila.
- Peta bolezen (erythema infectiosum): Običajno blaga izpuščajna bolezen, ki jo povzroča parvovirus B19. Najpogosteje obolevajo majhni otroci. Okužimo se z izločki ustne votline in dihal okužene osebe. Po nekaj dneh slabega počutja, vročine in potenja se pojavi rdečkasto izpuščaj na licih (spominja na metulja ali oklofutana lica), ki se kasneje lahko razširi še na trup in ude in dobi mrežast videz. Občasno se lahko med prebolevanjem pete bolezni pojavijo tudi bolečine v sklepih, pikčaste krvavitve po udih ali slabokrvnost. Bolezen praviloma mine sama od sebe v 1-2 tednih. POZOR: bolezen je lahko nevarna za nosečnice oz. plod, če še niso prebolele te bolezni.
- Šesta bolezen (Exanthem subitum, Roseola infantum): Akutna virusna bolezen majhnih otrok. Začne se z nenadnim povišanjem telesne temperature (tudi do 40° C). Ob padcu temperature se pojavi rdeč izpuščaj (lahko rdeče pikice) po celem trupu in udih. Ko se izpuščaj pojavi, otrok ni več kužen. ZDRAVLJENJE: Ob visoki telesni temperaturi dajemo otroku veliko tekočine, zdravila za zniževanje vročine, mlačne kopeli.
- Bolezen rok, nog in ust: Pogosta virusna bolezen otrok, ki jo povzročajo enterovirusi. Inkubacija je običajno štiri do šest dni. Izločanje virusa se začne že pred pojavom bolezenskih znakov in traja še nekaj tednov po ozdravitvi. Običajni znaki in simptomi so vročina, bolečine v žrelu in kožni izpuščaj. Izpuščaj se pojavlja običajno na dlaneh, podplatih in na področju zadnjice. Boleče mehurčke najdemo v ustni votlini. Vročina traja od štiri do pet dni. Zdravljenje je simptomatsko.
6. Alergijski izpuščaj:
Alergijski kožni izpuščaj se najpogosteje pojavi zaradi odziva imunskega sistema na beljakovine v hrani v obliki koprivnice, srbečice, lahko tudi oteklin v predelu ust, oči in ustne votline. Alergije na hrano (npr. mleko, jajca, oreščke) ali stik z alergeni lahko povzročijo koprivnico, rdečico in srbenje. Tudi kontakt z dražilnimi snovmi ali aditivi v hrani lahko sproži izpuščaj pri občutljivih otrocih.
7. Atopijski dermatitis (ekcem):
Atopijski ekcem ali atopijski dermatitis je kronično, ponavljajoče se vnetje zgornje plasti kože, ki ga spremlja srbenje. V zadnjih desetletjih je vedno pogostejši. Bolezen običajno izbruhne do 5. leta starosti. Ekcem se najpogosteje pojavi med 2. in 5. mesecem starosti, v prvih dveh letih življenja so prizadeta predvsem lica, čelo in lasišče. Koža je rdeča, vlažna, pojavijo se majhne hrapave bunčice. Žarišča močno srbijo, posledica praskanja so okužbe in vlažna vnetja, obložena s krastami. Kasneje v otroštvu se kožne spremembe pojavijo največkrat na udih, predvsem v pregibih velikih sklepov ter po vratu. Vnetje ni več tako izrazito, prevladujejo suha, srbeča žarišča, koža je lahko zadebeljena z grobimi kožnimi gubami. Večina bolnikov ima vse življenje suho in občutljivo kožo.
- Vzroki za atopijski dermatitis: Nenalezljiva bolezen, ki je posledica medsebojnega vpliva več dejavnikov, predvsem dednosti in okolja. Tudi otroci priseljencev iz nerazvitih držav so v razvitem svetu pogosteje razvili atopijski dermatitis kot njihovi vrstniki v matični državi. Večji delež obolelih otrok je iz majhnih, premožnejših družin. Po drugi strani se pogosteje pojavlja pri osebah, kjer so v družini druge atopijske bolezni: astma, alergijski nahod ali alergijsko vnetje oči. Izguba vode skozi kožo je večja. Znižan je prag srbenja, tako da že stik kože z volno lahko povzroči srbež. Prav tako je slabša kožna pregrada in hitreje pride do infekcij kakor tudi do prodora alergenov skozi kožo. Slabša barierna funkcija je med drugim posledica pomanjkanja lipidov (npr. linolenske kisline) in napačnega delovanja imunskih celic kože.
- Kaj poslabša atopijski dermatitis: Pomembno je, da odkrijemo dejavnike, ki poslabšajo stanje kože, in tako zmanjšamo število zagonov. Pri dojenčkih in majhnih otrocih igrajo vlogo predvsem alimentarni alergeni (hrana, kot so jajca, oreščki, mleko, soja), pri starejših stopijo v ospredje zračni alergeni. Dermatitis se tako lahko sezonsko poslabša (npr. pri alergiji na cvetni prah) ali pa je stanje skozi vse leto podobno oziroma je nekoliko slabše v zimskih mesecih (npr. pri alergiji na hišno pršico). Prav tako lahko negativno vpliva čustveni stres, pretirano umivanje kože, znojenje, nošenje oblačil iz volne ali grobih vlaken (zaradi iritacije kože) ter okužba z bakterijo Staphylococcus aureus.
- Vsakodnevna nega pri atopijskem dermatitisu: Ključna je redna in vsakodnevna nega v obliki oljnih kopeli ter negovalnih mazil. Tako se vzpostavi kožna pregrada, zmanjša število infekcij in ublaži srbečica. Negovalna mazila lahko vsebujejo dodatke, kot sta urea, ki nase veže vlago (ni primerna za uporabo na ranjeni koži), rastlinska olja, izvleček kamilic ali srebrov prah, ki deluje antiseptično in protivnetno. Negovalno mazilo nanesemo vsaj enkrat dnevno, obvezno tudi po tuširanju, ko je koža še vlažna. Pri akutnem zagonu ekcema bo zdravnik svetoval obkladke s fiziološko raztopino ter predpisal lokalna kortikosteroidna, ob infekciji pa antibiotična mazila. Ko se zagon umiri, so na voljo imunomodulatorji, kot sta takrolimus in pimekrolimus, ki zmanjšujejo pogostost izbruhov. Srbež zmanjšamo z antihistaminiki v obliki tablet ali sirupa.
Prim. dr Dragana Jevtić, "Atopijski dermatitis kod dece" | StetoskopTV EP076, Stetoskop
Kdaj je potreben obisk zdravnika?
Čeprav je večina izpuščajev pri dojenčkih nenevarnih, je pomembno vedeti, kdaj je nujen posvet z zdravnikom. Zdravnika je treba obiskati, če se izpuščaj hitro širi, je boleč, se pojavi skupaj z visoko vročino, težkim dihanjem, izrazito utrujenostjo ali če ne izgine v tednu ali dveh. Posebej bodite pozorni, če izpuščaj spremljajo resni simptomi, kot so vročina, oteženo dihanje, oteklina, bolečina, občutljivost na svetlobo, bruhanje, omotica ali intenzivno srbenje. Prav tako je nujen obisk zdravnika pri znakih sekundarne okužbe, kot so gnojni predeli ali močno pordela, vroča in boleča območja okoli izpuščajev. Neprijetne spremembe na otroški koži zahtevajo budno spremljanje, da bomo pravočasno opazili vsak znak bolezni in tako ustrezno ukrepali.
Nega dojenčkove kože
Koža dojenčkov in otrok je občutljivejša od kože odraslega. Je tanjša, zato hitreje izgublja vlago in je bolj dovzetna za zunanje vplive. Pri negi je zato pomembno uporabljati blaga umivanja z nežnimi mili brez dišav, ki kožo manj izsušujejo. Kopanje ali tuširanje naj bo kratkotrajno in z ne prevročo vodo. Pozimi izberemo bolj mastno kremo, poleti pa manj mastno, odvisno od suhosti kože. Poleti, v vročem in vlažnem podnebju in ob vročinskih boleznih, je pomembno, da kože dojenčka ali malčka ne mažemo s preveč mastnimi mazili, saj tako lahko zamašimo izvodila znojnic in pride do vnetja, miliarije, ki se kaže kot srbeče rdečkaste bunčice in drobni mehurčki.
Viri: Novorojenčkova koža, Prvi koraki - Društvo za pomoč bolnim novorojenčkom, UKC Pediatrična klinika, Klinični oddelek za neonatologijo, 2017. Vznemirljive spremembe na otroški koži, Vlasta Dragoš, dr. med., specialistka dermatovenerologije in alergologinja z Otroškega oddelka Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, Naša lekarna št.