V času, ko se zavedanje o pomenu dojenja za zdravje otrok in mater vse bolj krepi, se pojavljajo tudi pobude, ki stremijo k ustvarjanju podpornega okolja za doječe matere. Ena takšnih pobud je projekt postavitve posebnih klopic za dojenje in previjanje, ki je v Sloveniji zaživel pred nekaj leti. Namen teh klopic, imenovanih MAM klopce, je sprejemanje dojenja na javnih mestih kot nečesa povsem naravnega in pozitivnega.
Projekt MAM klopc: Vizija in cilji
Projekt postavitve MAM klopc za dojenje in previjanje je bil zasnovan z namenom, da se dojenje na javnih mestih normalizira in olajša. Podjetje Apollo, d. o. o., ki stoji za to pobudo, si prizadeva osveščati o izjemnem pomenu dojenja za zdravje otrok in mater. Klopce se nahajajo na najbolj priljubljenih lokacijah, kjer najširši krog obiskovalcev predstavljajo prav družine z majhnimi otroki. Cilj projekta je zagotoviti mamicam prostor, kjer bodo lahko na javnem mestu, brez zadržkov, sproščeno nahranile in uredile svojega otroka. Pogosto se srečujemo z dilemo ali je dojenje na javnem mestu preveč intimna stvar ali je to popolnoma naraven proces. Mi dojenje na javnih mestih vsekakor podpiramo.
MAM klopce v Novem mestu: Del projekta "Dojenju prijazno mesto"
Mestna občina Novo mesto je v zadnjih letih aktivno pristopila k projektu "Dojenju prijazno mesto", ki ga izvaja UNICEF Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim odborom za spodbujanje dojenja (NOSD) in Ministrstvom za zdravje. V okviru te pobude so v Novem mestu izpolnili vseh deset korakov mednarodne pobude, s katero si Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pod okriljem UNICEF-a Slovenija prizadeva izboljšati pogostost in sprejetost dojenja v lokalnem okolju.
Kot je ob prejemu naziva "Dojenju prijazno mesto" izpostavil župan Gregor Macedoni, v Novem mestu s projektom izražajo podporo dojenju kot vrednoti za prihodnost otrok. Aktivnosti, ki so jih izvedli v Novem mestu, so podkrepitev vseh prizadevanj pediatrične stroke, da to naravno dejanje matere znova popularizira. Trud novomeške občine potrjujejo tudi kazalniki kakovosti Splošne bolnišnice Novo mesto, ki kažejo, da je bilo v zadnjih letih izključno dojenih 3-mesečnih dojenčkov 70 odstotkov. Tatjana Pavlin, dr. med., specialistka pediatrije iz Splošne bolnišnice Novo mesto, poudarja, da si bodo s skupnimi močmi in enotnim delovanjem ter svetovanjem prizadevali, da se bo ta delež iz leta v leto še zviševal.
V Novem mestu lahko sedaj matere kot naraven, zdrav in običajen način zgodnjega hranjenja otrok neobremenjeno dojite otroke na številnih lokacijah. V zadnjih dveh letih, odkar se je občina vključila v projekt, so naredili pomembne korake pri spodbujanju dojenja. Prek sodelovanja z različnimi deležniki, ki so se pozitivno odzvali in aktivno prispevali, je sedaj doječim mamicam na voljo:
- Več kotičkov za dojenje: Ti so na voljo v Splošni bolnišnici Novo mesto, Zdravstvenem domu Novo mesto (3. nadstropje), Dolenjskih lekarnah, ter pri poslovnih objektih z nalepko "Dojenju prijazno mesto". Upajo, da bo v prihodnje teh kotičkov še več, in da bodo nekateri obstoječi deležni še nadgradnje.
- Označene lokacije: Javni zavodi, poslovni subjekti in gostinski lokali (kot so Arkade bar, Fink&Situla, Hiša kulinarike, Kralj Matjaž, Carpe Diem) so svoje poslovalnice opremili z nalepkami "Dojenju prijazno mesto - Doječe mamice dobrodošle", s čimer želijo še dodatno poudariti svojo podporo dojenju. Med drugim so doječe mamice dobrodošle tudi v prostorih občinske uprave na Seidlovi cesti in na Glavnem trgu v mestni hiši. Ob mestnih sprehajališčih klopi označujejo mesta prijazna doječim materam.
- Izobraženo osebje: Zdravstveno osebje se je dodatno izobrazilo s ciljem še bolj podpreti mamice pri dojenju. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Slovenski fundaciji za UNICEF vsako leto organizira Modularni tečaj z učno delavnico o dojenju in laktaciji "Spodbujanje in vzdrževanje dojenja", na katerega so vabljeni zdravstveni delavci.
- Ozaveščanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah: Vrtci, osnovne in srednje šole, Zdravstvena fakulteta Univerze v Novem mestu, Šola za starše in Zdravstveno-vzgojni center Zdravstvenega doma Novo mesto še dodatno ozaveščajo o pomenu dojenja.
- Lokalna podporna skupina: Vzpostavila se je lokalna podporna skupina "Svetovanje za dojenje", ki deluje brezplačno enkrat mesečno v prostorih Razvojno-izobraževalnega centra RIC Novo mesto na Topliški cesti 2. Prijave potekajo preko ZS FB Lidija Žalec (pediatrinja in IBCLC svetovalka). Dobrodošle so nosečnice in doječe mamice.
- Podpora zaposlenim materam: Mamicam so na voljo informacije o pravicah, ki jih imajo ob vrnitvi na delovno mesto. Večjim delodajalcem so posredovana priporočila o zaposlenih materah in dojenju. V pripravi je brošura o dojenju, ki bo prilagojena lokalnemu okolju in prevedena tudi v druge jezike.
V Novem mestu se zavezujejo, da bodo redno izvajali promocijske kampanje, predvsem z namenom opolnomočiti mamice za vztrajnost takrat, ko je potrebna, ter osveščati o pomembnosti dojenja in izboljšanju pogojev dojenja. Ker je materino mleko izjemno pomembno za zdravje najmlajših občank in občanov v njihovem najzgodnejšem obdobju, bodo v Novem mestu po sedanjem zgledu spodbujali dojenje, kjer je to le mogoče, občanom pa pokazali, da visoko vrednotijo zdravje, enakost ter tudi splošni napredek pri doječih mamicah in dojenih otrocih.
Dojenje
Klopi za dojenje kot širša pobuda
Projekt MAM klopc se ne omejuje le na Novo mesto. V Sloveniji je trenutno postavljenih šest takšnih klopic, s ciljem, da se jih postavi še več. Ena izmed klopic je bila denimo predana namenu v Ribniku Resa v Krškem, kjer so zbrane nagovorili predstavniki podjetja Apollo in direktorica občinske uprave Občine Krško, Melita Čopar. Poudarila je veselje, da so ena izmed redkih občin, ki je pristopila k projektu, in napovedala nadaljnjo podporo tovrstnim projektom. Na dogodku so zbrane nosečnice in doječe matere prisluhnile tudi predavanju o učinkovitem dojenju, ki ga je pripravila Urška Repnik iz spletne šole za starše Veva. Naslednja MAM klopca za dojenje in previjanje je bila načrtovana za postavitev v Velenju.
Podobne pobude se pojavljajo tudi drugod po svetu. V Zagrebu sta Ivana Preiss in Filip Vasić oblikovala posebno klop "Heer", namenjeno dojenju. Ugotovila sta, da obstaja globalni problem dojenja na javnem kraju, saj številne ženske imajo slabe izkušnje zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture. Klop Heer se obrača, kar omogoča mamicam izbiro položaja, ki jim najbolj ustreza, ziblje se in tako pomirja mame in otroke. Končni izdelek naj bi bil iz ekoloških materialov in ga bo moč reciklirati.
Klopni meningitis in borelioza ter dojenje: Odgovor na pomisleke
Pomemben vidik, ki se ob podpori dojenju na javnih mestih pojavi, je tudi skrb za zdravje. V preteklosti so se pojavila vprašanja glede prenosa okužb s klopi na dojenčke preko materinega mleka. Ena od uporabnic foruma Dojenje je leta 2004 izrazila skrb glede možnosti okužbe z borelijo ali klopnim meningitisom po ugrizu klopa ter prenosa le-teh na dojenega otroka.
Na to vprašanje je odgovorila Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri La Leche League International, ki je Mariji svetovala obisk zdravnika, če se vnetje širi, in dodala, da so terapije za zdravljenje borelije in klopnega meningitisa združljive z dojenjem. Priporočila je tudi posvet z zdravnicama epidemiologinjama dr. Nino Pirnat in dr. Evo Gril.
Nina Pirnat, dr. med., spec. epidem., je pojasnila, da sta gnojenje in rdečina na mestu vboda klopa v prvih dneh po vbodu običajno posledica reakcije telesa na klopove strupenine in nista znak borelioze, ki se pojavi kasneje. Poudarila je, da se Lymska borelioza, ki v prvi fazi lahko poteka kot rdeč kolobar, ki se širi in centralno bledi, pokaže šele po tednu dni in več po vbodu. V primeru takšne rdečine je potreben obisk zdravnika. Ključno pa je bilo pojasnilo, da se Lymska borelioza in klopni meningitis na človeka prenašata s klopi in se ne prenašata z dojenjem. Klopni meningitis se zdravi simptomatsko, boreliozo pa z antibiotiki, ki so združljivi z dojenjem (in nosečnostjo), le zdravnika je potrebno na to opozoriti.
Nakazana je bila tudi možnost prenosa virusa klopnega meningoencefalitisa preko okuženega mleka, vendar le ob pravilni toplotni obdelavi mleka in mlečnih izdelkov. Opisani so bili primeri prenosa virusa klopnega meningoencefalitisa ob uživanju surovega (neprekuhanega) kozjega mleka, medtem ko interhumanega prenosa ni bilo zaslediti. To dodatno potrjuje, da so pomisleki glede prenosa okužb z dojenjem v primeru klopnih bolezni večinoma neutemeljeni, še posebej ob upoštevanju zdravniških navodil in terapij.
Širši pomen projekta
Projekt postavitve klopic za dojenje in previjanje ter prizadevanja za pridobitev naziva "Dojenju prijazno mesto" predstavljajo pomemben korak k ustvarjanju družbe, ki podpira dojenje in prepoznava njegovo vrednost. S tem se ne le olajšuje vsakdan doječih mater, temveč se tudi krepi zavedanje o pomembnosti dojenja za zdravje otrok, mater in celotne družbe. Ko se skupnost pridruži in uresniči pobudo "Dojenju prijazno mesto", pokaže svojim prebivalcem, da jim želi boljše zdravje, manj neenakosti, bolj zdravo okolje in tudi splošni dolgotrajni napredek. Skupnosti pošilja sporočilo, da spoštuje njihove želje in ceni prednosti dojenja za zdravje otroka, družine in skupnosti.