Kmetje v Sloveniji, poleg opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pogosto sodelujejo tudi v drugih oblikah socialnega zavarovanja, ki jim zagotavljajo pravice v različnih življenjskih obdobjih. Ena izmed pomembnih pravic, ki jo zakonodaja ureja, je tudi pravica do starševskega varstva, ki vključuje starševski dopust in starševsko nadomestilo. V tem članku bomo podrobneje raziskali, kako so kmetje vključeni v socialna zavarovanja, kakšne so njihove pravice in obveznosti, še posebej v kontekstu porodniškega dopusta in ostalih pravic iz naslova starševskega varstva.
Obvezno zavarovanje kmetov: Temelji in pogoji vključitve
Kmetje v Sloveniji so načeloma obvezno vključeni v socialna zavarovanja na podlagi opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, druge kmetijske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti. Ta vključitev nastopi z dnem izpolnitve pogojev, ki jih določa 17. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ključna pogoja sta zdravstvena sposobnost in doseganje dohodka na zavarovanega člana, ki mora biti najmanj v višini 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
Pomembno je poudariti, da osebe, ki poleg opravljanja kmetijske dejavnosti delujejo tudi v delovnem razmerju za polni delovni čas, so registrirane kot samostojni podjetniki ali so družbeniki in poslovodne osebe, so prednostno zavarovane na podlagi teh drugih dejavnosti. V takšnih primerih se kot kmet ne zavarujejo, saj že imajo vzpostavljen status zavarovanca preko drugega primarnega poklica.
Če kmet ne izpolnjuje pogoja dohodka, a izpolnjuje vse druge pogoje za zavarovanje, se lahko prostovoljno odloči za vključitev v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Po vključitvi v zavarovanje ima enake pravice in obveznosti kot obvezno zavarovani kmetje, z izjemo nekaterih posebnosti pri določitvi zavarovalne osnove za plačilo prispevkov in pravice do dela pokojnine (40 % ali 20 %).
Kmetje, ki ne izpolnjujejo pogoja dohodka in so bili do 31. 12. 2025 prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, se od 1. 1. 2026 dalje vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po novem četrtem odstavku 17. člena ZPIZ-2. Nadaljujejo zavarovanje pod enakimi pogoji kot doslej, pri čemer ta sprememba ne vpliva na višino osnove in način plačevanja prispevkov ter vlaganja prijav, odjav in sprememb zavarovanja.
Zavezanci za vlaganje prijav v zavarovanje so sami zavarovanci, če so nosilci kmetijske dejavnosti. Nosilec kmetijske dejavnosti je dolžan vložiti prijavo v obvezno zavarovanje zase in za člana družinske kmetije v roku osmih dni od izpolnitve pogojev za zavarovanje. Odjavo iz zavarovanja lahko vloži v roku osmih dni od prenehanja izpolnjevanja pogojev za zavarovanje. Kmetje, ki se prostovoljno odločijo za vstop v zavarovanje, lahko vložijo prijavo največ 30 dni pred dnem, s katerim se odločijo za vstop v zavarovanje, in prav tako lahko vložijo odjavo iz zavarovanja, kadar se odločijo za prenehanje zavarovanja.
Zavarovalna osnova in prispevki: Določanje in plačevanje
Osnova za plačilo prispevkov je zavarovalna osnova. Zakon izjemoma dovoljuje znižanje zavarovalne osnove, če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu. V takšnem primeru lahko za vnaprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 odstotkov, vendar najmanj od minimalnega zneska zavarovalne osnove, ki velja v posameznem obdobju.
Če zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za tekoče leto, za več kot 20 odstotkov preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 odstotkov.
Osnova za plačilo prispevka je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
Za kmete, ki so bili prostovoljno zavarovani že pred uveljavitvijo ZPIZ-2 (pred 1. 1. 2013), se osnova za plačilo prispevkov določa glede na datum vključitve v zavarovanje. Pomembno je, ali gre za vključitev pred ali po 1. 1. 2013. Kmetje, ki so bili pred 1. 1. 2013 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2 (od osnove za december 2012).
Od januarja 2018 dalje davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga vroči zavezancu elektronsko preko portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Če podatki v obračunu niso pravilni in/ali popolni, ali če ga davčni organ ni odložil, mora zavezanec sam predložiti obrazec Obračun prispevkov za socialno varnost za kmete najpozneje do 15. Obračunane prispevke je treba plačati najpozneje do 20. V primeru, da je POPSV pravilen in popoln, se dodatna aktivnost zavezanca ne zahteva, saj POPSV postane tudi izvršilni naslov.
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) pobira prispevke. Obvezno zavarovanje iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, druge kmetijske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti nastopi z dnem izpolnitve pogojev. Obvezno zavarovanje preneha z dnem prenehanja izpolnjevanja pogojev, z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali z dopolnitvijo 63 let, ko lahko dohodek preseže dohodkovni pogoj. Kmetje, ki ne izpolnjujejo premoženjskega cenzusa za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se lahko prostovoljno vključijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zanje nastopi obveznost vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Pravice iz zavarovanja: Pokojninsko, invalidsko in starševsko varstvo
V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba upoštevajo le obdobja zavarovanja, za katera so bili prispevki plačani. Kmetje, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko ob nastanku škode vložijo zahtevek za odpis ali zmanjšanje prispevkov po Zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane.
Kmečki zavarovanci, ki so vključeni v socialna zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, so zavarovani za starost in morebitno invalidnost, za pravice iz zdravstvenega zavarovanja ter za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za starševsko varstvo. Niso pa vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti.
Kmečki zavarovanci, ki so obvezno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so upravičeni do vseh pravic iz tega naslova, vključno z vsemi vrstami pokojnin (starostne, predčasne, invalidske, vdovske in družinske) ter pravicami na podlagi preostale delovne zmožnosti (poklicna rehabilitacija, premestitev, delo s krajšim delovnim časom, nadomestila).
Drugače je v primeru prostovoljnih kmečkih zavarovancev. Po novem jim pripadajo vse pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če so v zavarovanje vstopili po 1. januarju 2013 ali če so bili pred tem datumom vključeni za širši obseg. Tisti, ki so bili pred ZPIZ-2 zavarovani za ožji obseg in so ostali na stari zavarovalni osnovi iz decembra 2012, imajo zgolj pravice iz ožjega obsega, če so bili pretežni del svoje zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg. Te pravice vključujejo starostno, invalidsko, vdovsko in družinsko pokojnino, brez upoštevanja najnižje pokojninske osnove, ter izjemoma dodatek za pomoč in postrežbo. Nimajo pa pravice do delne pokojnine ter pravic na podlagi II. ali III. kategorije invalidnosti.
V zdravstvenem zavarovanju obstaja možnost izbire obsega pravic za prostovoljno vključene kmečke zavarovance, medtem ko so obvezni kmečki zavarovanci zavarovani za vse pravice.
Kmetje so zavarovanci za dolgotrajno oskrbo (DO) na podlagi drugega odstavka 54. člena ZPIZ-2. Prispevek za obvezno zavarovanje za DO se plačuje od osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek. Prispevki za obvezno zavarovanje za DO se začnejo obračunavati za obdobje od 1. 1. 2026 dalje.
Starševsko varstvo za kmete: Pravice in izračun nadomestil
Zavarovanje za starševsko varstvo kmetov je urejeno v 8. točki 8. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zavezanci za vključitev v starševsko varstvo so med drugim tudi kmetje, člani njihovih gospodarstev in druge osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo vključujejo starševski dopust, starševsko nadomestilo ter pravico do krajšega delovnega časa in pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Starši ali druge osebe imajo pravico do starševskega dopusta, če so zavarovanci po tem zakonu.
Osnova za izračun starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust. Določeni prejemki, kot so prejemki za delo preko polnega delovnega časa, povračila materialnih stroškov, regres za letni dopust, nagrade ob delovnih jubilejih, prejemki v naravi (razen če so sestavni del plače), odpravnine, prejemki v obliki delnic in drugi podobni prejemki, se za izračun osnove ne štejejo.
Če so bili za zavarovanca obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot 12 mesecev, se za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55 % minimalne plače. Enako velja za zavarovanca, ki opravlja kmetijsko dejavnost kot postranski poklic.
Posebni primeri zavarovanja in odmera prispevkov
Oseba, ki opravlja kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in ni pokojninsko in invalidsko zavarovana (npr. je zavarovana iz delovnega razmerja), se lahko zavaruje za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju kmetijske ali gozdarske dejavnosti (posebni primeri zavarovanja). Odločitev o vključitvi v to zavarovanje sporoči pristojnemu davčnemu uradu.
Mesečni znesek pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje enkrat letno določi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavezanci plačujejo pavšalni prispevek mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec.
Obveznost plačevanja pavšalnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje je določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Od 1. februarja 2014 dalje se mesečno plačuje prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 % od osnove, ki je enaka povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, plačujejo tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 % od osnove v višini 25 % povprečne bruto plače.
Kmetje za obračunska obdobja od 1. januarja 2018 dalje predložijo OPSVK obrazec davčnemu organu najpozneje do 15. V skladu s četrtim odstavkom 353.a člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) bo v primeru, da zavezanec ne predloži OPSVK obrazca, POPSV postal obračun prispevkov in izvršilni naslov.
Dopolnilna dejavnost in sorazmerni del pokojnine
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov. Nosilec dopolnilne dejavnosti je lahko fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije.
Oseba, ki želi uveljaviti izplačilo sorazmernega dela pokojnine, mora pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije vložiti prijavo z ustreznim tedenskim skladom ur in priložiti dokazila, nato pa pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vložiti zahtevo za izplačilo sorazmernega dela pokojnine. Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnevom vnovične pridobitve statusa zavarovanca.
Pomembno je vedeti, da uživalec invalidske pokojnine, ki začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v Republiki Sloveniji v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.
V končni fazi, razumevanje kompleksnega sistema socialnega zavarovanja za kmete je ključno za zagotavljanje ustreznih pravic in izpolnjevanje obveznosti. Vse te določbe, čeprav se na prvi pogled zdijo zapletene, tvorijo celovit sistem, ki kmetom zagotavlja varnost v različnih življenjskih obdobjih, vključno z obdobjem starševstva.
tags: #kmecko #zavarovanje #porodniska