Odpravljanje negotovosti glede finančne prihodnosti je ključnega pomena, še posebej v obdobjih, ko se posameznik sooča s pomembnimi življenjskimi spremembami, kot je porodniški dopust. V Sloveniji imajo starši zagotovljene številne pravice in ugodnosti, ki jim olajšujejo to obdobje. Vendar pa je pomembno razumeti tudi dolgoročne posledice, ki jih imajo te spremembe na njihovo pokojninsko varnost. Vprašanje, ali med porodniškim dopustom še vedno teče delovna doba in kako to vpliva na prihodnjo pokojnino, je ključno za načrtovanje finančne stabilnosti.
Vpliv porodniškega dopusta na delovno dobo in pokojninsko zavarovanje
Zakonodaja v Sloveniji jasno določa, da so upravičenci do starševskega nadomestila, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja starševskega dopusta, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. To pomeni, da tudi v primeru, ko delovno razmerje preneha med porodniškim dopustom, posameznik še vedno ostaja vključen v obvezna socialna zavarovanja.
Vendar pa je pomembno razlikovati med obveznim zavarovanjem in tekočo delovno dobo v smislu aktivnega zaposlovanja. Zaposlenim delovna doba teče zgolj v času sklenjenega delovnega razmerja. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot je to v opisanem primeru, kjer je pogodba sklenjena do sredine decembra 2016, medtem ko porodniški dopust nastopi v začetku decembra 2016, se delovno razmerje zaključi. V takem primeru, čeprav ostajate vključeni v obvezna socialna zavarovanja, to ne pomeni nujno tekoče delovne dobe v tradicionalnem smislu, ki bi se neposredno seštevala k aktivnim letom zaposlitve za izračun pokojninskih pravic.
Če bi imeli pogodbo o zaposlitvi sklenjeno tudi za ves čas porodniškega dopusta, bi delovna doba v tem času tekla neposredno. Vendar pa je v primeru, ko pogodba poteče, ključno zavedanje, da vključitev v obvezna socialna zavarovanja zagotavlja določene pravice, kot so zdravstveno varstvo in socialno varnost, vendar pa načeloma ne prinaša neposrednega napredovanja v pokojninskih pravicah iz naslova aktivne delovne dobe.
Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje: Smiselna naložba v prihodnost
Pokojnine z naslova obveznega zavarovanja so žal vse nižje in tudi obeti za v prihodnje niso optimistični. Vse več posameznikov se zaveda, da bo za zagotovitev dostojnega finančnega stanja po upokojitvi nujno potrebno dodatno varčevanje. Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zato za delovno aktivne ljudi smiselna izbira, da si tako zagotovijo boljše finančno stanje po upokojitvi.
Delodajalci, ki odgovorno skrbijo za varno prihodnost svojih zaposlenih, na tak način izražajo družbeno odgovornost in pomembno gradijo svoj ugled. Vključevanje zaposlenih v kolektivna pokojninska zavarovanja predstavlja pomemben dodatek k njihovi socialni varnosti in je lahko tudi močno orodje za privabljanje in zadrževanje talentov.
Primerjava stroška delodajalca, če zaposlenemu zviša plačo za 80 EUR neto ali se odloči za vplačilo enakega zneska na osebni varčevalni račun zaposlenega za dodatno pokojninsko zavarovanje, lahko pokaže pomembne razlike v dolgoročnih učinkih. Medtem ko zvišanje plače neposredno vpliva na trenutno kupno moč, vplačilo v dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja naložbo v prihodnost, ki lahko prinese znatno višjo finančno varnost po upokojitvi, pogosto s pomočjo davčnih olajšav in subvencij.
Subvencioniranje prostovoljnega dodatnega zavarovanja: Kako država spodbuja varčevanje
Država aktivno spodbuja posameznike k prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju s pomočjo subvencij. Za vplačana sredstva na osebni varčevalni račun pri prostovoljnem pokojninskem zavarovanju država prizna dodatno davčno olajšavo. To pomeni, da lahko z vplačanimi sredstvi zmanjšate svojo davčno osnovo, kar posledično zmanjša vašo davčno obveznost.
Najvišja mesečna premija, upravičena do davčne olajšave, znaša 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta mehanizem omogoča posameznikom, da zmanjšajo svoje trenutne davčne obveznosti, hkrati pa gradijo finančno prihranke za svojo pokojninsko dobo. Informativni izračuni, ki jih ponujajo pokojninske družbe, so zgolj informativne narave in ne predstavljajo ponudbe ali jamstva.
Dostop do privarčevanih sredstev in stroški varčevanja
Sredstva, ki ste jih vplačali individualno na osebni varčevalni račun v okviru prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, so vam vedno na voljo. V kolikor jih dvignete iz računa pred upokojitvijo, morate plačati dohodnino. Pomembno je zavedanje, da s tem izgubite subvencijo, ki ste jo za ta sredstva prejeli s strani države. Zato je dvig sredstev pred upokojitvijo pogosto finančno manj ugoden.
Pri varčevanju v dodatnem pokojninskem zavarovanju se pojavljajo določeni stroški, ki jih izvajalec zavarovanja upravičeno obračunava skladno z zakonodajo. Ti vključujejo:
- Vstopni stroški: Največ do 3% od vsake vplačane premije. Ti stroški se nanašajo na začetne administrativne in stroške pridobivanja novega zavarovanca.
- Provizija za upravljanje sredstev: V višini največ 1% od povprečne letne čiste vrednosti sredstev sklada. Ta provizija pokriva stroške upravljanja vaših naložb s strani pokojninske družbe.
Ti stroški vplivajo na končni znesek, ki bo na voljo ob upokojitvi, zato je pomembno, da se z njimi seznanite pred vključitvijo v posamezen program.
Pravice in ugodnosti za starše med porodniškim in starševskim dopustom
Starši v Sloveniji imajo zagotovljene določene pravice in ugodnosti v zvezi z rojstvom in varstvom otroka. O pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinskih prejemkih odloča krajevno pristojen center za socialno delo, medtem ko področje zdravstvenih storitev in zavarovanj spada pod Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).
Upravičenci - mati oziroma oče, če on izrablja dopust, in otrok - morajo imeti praviloma stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, kjer morajo tudi dejansko prebivati. Redno zaposlenim staršem pripadajo določene pravice, ki so sistemsko varovane z zakoni in so po delovni zakonodaji varovana kategorija. Obenem so upravičeni do otroških dodatkov in davčnih olajšav, kar se presoja glede na družinske dohodke in je v domeni Finančne uprave. Hkrati imajo lahko s subvencijami omogočeno nižje plačilo vrtca, tretji in vsak nadaljnji otrok pa je v celoti upravičen plačila vrtčevskega varstva. V Sloveniji se za pravice iz naslova starševstva letno nameni okoli 410 milijonov evrov.
Materinski dopust: Mamica med materinskim dopustom ne hodi v službo, temveč se pripravlja na porod in zatem neguje novorojenčka ter skrbi za njegovo in tudi za svoje zdravje. Praviloma ga začne 28 dni pred predvidenim datumom poroda (PDP), razen ob rojstvu nedonošenčka, ko se samodejno prične s porodom. Vsega skupaj lahko traja 105 dni oziroma približno tri mesece in pol oziroma najmanj 15 dni. Izrabi se v enem kosu. PDP ugotovi ginekolog in ga vpiše v materinsko knjižico. Nosečnica se mora največ 60 dni pred predvidenim porodom oglasiti na centru za socialno delo, kjer ima stalno prebivališče. Z vlogo nato uveljavlja materinski dopust in pravico do materinskega nadomestila. Zaposlene morajo o nastopu materinskega dopusta obvestiti delodajalca vsaj 30 dni prej ali najpozneje v treh dneh po rojstvu otroka. Mamica z vlogo za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka uveljavlja pravico do materinskega dopusta in materinskega nadomestila, pravico do starševskega dopusta in starševskega nadomestila, podaljšanega starševskega dopusta ter pravico do pomoči ob rojstvu otroka.
Očetovski dopust: Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 koledarskih dni, za katere država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Uveljavlja jo z vlogo za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka in jo izrabi najmanj 15 koledarskih dni od rojstva otroka do najpozneje en mesec po poteku starševskega dopusta/starševskega dodatka, preostanek do 30 dni pa kadar koli do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Starševski dopust: Zaključku materinskega oziroma očetovskega sledi starševski dopust, ki ga lahko koristi eden od staršev, lahko pa tudi oba starša za istega otroka. Oče ga lahko izkoristi največ 230 dni, če mamica nanj prenese 100 dni. Starševski dopust se lahko podaljša staršem otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ali ima razvojne motnje, ter po rojstvu dvojčkov za dodatnih 90 dni in za vsakega nadaljnjega otroka še dodatnih 90 dni. Ob rojstvu nedonošenčka se podaljša za število dni, kolikor je bila krajša nosečnost. Za 30 dni se podaljša tudi staršem, ki imata še dva otroka, ki še nista zaključila prvega razreda osnovne šole, za 60 dni za tri otroke ter za 90 dni za štiri otroke, ki še niso končali prvega razreda. Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa za istega otroka tudi oba starša. V dogovoru natančno določita obdobje in način izrabe dopusta. Vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo. Mati lahko izrabi 260 koledarskih dni starševskega dopusta, če oče nanjo prenese vseh 100 koledarskih dni starševskega dopusta.
Starševski dodatek: Starševski dodatek je namenjen mamicam (ali očkom po 77 dnevih od rojstva otroka), ki niso zavarovane za starševsko varstvo, torej denimo študentkam in nezaposlenim, in znaša 421,89 evra na mesec. Če sta brezposelna tako mamica kot tudi očka ga ne moreta istočasno prejemati, lahko pa ga izrabljata izmenjaje. Upravičenec/ka je za čas trajanja pravice vključen/a v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, podaljša se v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ter otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
Pomoč ob rojstvu otroka: Eden od staršev lahko na centru za socialno delo uveljavlja pomoč ob rojstvu, in sicer največ 60 dni pred PDP in najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Namenjena je nakupu opreme za novorojenčka in znaša 367,15 evra. Obenem tudi nekatere občine ob rojstvu ponujajo pomoč, ki pa se razlikuje glede na lokalno skupnost.
Posebna zaščita staršev po delovni zakonodaji
Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavki v času nosečnosti in delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, ter staršem med starševskim dopustom v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Izjemoma je lahko odpoved, a le s soglasjem delovnega inšpektorja ob izredni odpovedi ali ob prenehanju delodajalca.
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta. V primeru zaposlitve za določen čas pa pogodba o zaposlitvi preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno. Morebitna nosečnost in posledično odsotnost zaradi starševskega dopusta ne vplivata na samo prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, razen če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe v skladu z ZDR-1. Če mati (oziroma oče) ostane brez zaposlitve med materinskim oziroma starševskim dopustom, mora to sporočiti na pristojni center za socialno delo, da jo vključi v zavarovanja do izteka pravice.
Krajši delovni čas zaradi starševstva: Krajši delovnik ima lahko eden od staršev oziroma rejnik ali skrbnik, ki varuje in neguje otroka, mlajšega od treh let, ali najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Delati mora najmanj 20 ur tedensko, kar je polovični delovnik. Delodajalec izplačuje plačo po dejanski delovni obveznosti, država pa zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost.
Razporejanje delovnega časa: Zakon medtem narekuje, da je za naložitev nadurnega ali nočnega dela potrebno pisno soglasje delavca, ki neguje otroka, starega do treh let, delavke med nosečnostjo oziroma še leto ni po porodu in v času dojenja, če je delo nevarno zanjo ali za zdravje otroka, ali če skrbi za hudo bolnega otroka ali otroka s posebnimi potrebami in če živi sam z otrokom, mlajšim od sedem let.
Nadomestilo v času odmora za dojenje: Mamici, ki je zaposlena za poln delovnik in ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18. mesecev, pripada enourni odmor za dojenje med delovnim časom in ji za čas odmora pripada nadomestilo v višini sorazmernega dela, izračunanega za materinski dopust.
Druge ugodnosti in pravice
Plačilo prispevkov pri štirih ali več otrocih: Eden od staršev, ki ima najmanj štiri otroke, mlajše od 18 let, ki imajo z njim skupno prebivališče, se lahko odloči, da bo zapustil trg dela in bo doma zaradi varstva otrok. Država mu medtem plačuje razliko do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
Vrtec: V vrtec je mogoče vpisati otroka po dopolnjenem 11. mesecu. Možno je uveljavljati tudi znižano plačilo vrtca, ki se določi glede na družinske dohodke in premoženje. Vlogo za subvencijo za znižano plačilo vrtca se vloži na center za socialno delo, vrtec pa je tudi brezplačen za drugega otroka, če je vpisan hkrati s sorojencem, in za družine z najmanj tremi otroki.
Zavedanje o vseh teh pravicah in možnostih je ključno za starše, da lahko optimalno načrtujejo svoje finančno in socialno življenje, tako v času porodniškega dopusta kot tudi v dolgoročni perspektivi.
tags: #kolektivno #dodatno #pokojninsko #zavarovanje #porodniska