Porod pri kravah, ne glede na pasmo, je ključen dogodek v njihovem življenjskem ciklu, ki označuje prehod iz brejosti v novo obdobje produkcije mleka ali vzreje telet. Ta prehod je poln fizioloških sprememb in zahteva skrbno spremljanje tako matere kot novorojenčka. Razumevanje procesov, ki sledijo porodu, je bistveno za dobro počutje živali, ekonomsko učinkovitost reje in proizvodnjo kakovostnih mlečnih izdelkov. V nadaljevanju bomo podrobno raziskali, kaj se zgodi s kravo po porodu, kako poteka skrb za novorojeno tele in kateri dejavniki vplivajo na produktivno življenjsko dobo živali.
Znaki bližajočega se poroda in potek telitve
Brejost pri govedu traja povprečno od 280 do 290 dni, odvisno od pasme. Eden od očitnih znakov bližajočega se poroda je povečano vime, v katerem se tvori mlezivo, povečana sramnica ter gost izcedek iz nožnice, ki postaja vse bolj tekoč. Najbolj zanesljiv znak bližajočega se poroda so sproščene vezi medeničnega obroča. Priporočeno je, da žival pred porodom namestimo v individualne ali skupinske bokse, v katerih poskrbimo za kakovosten nastilj in udobno ležišče.
Prva faza poroda, ki traja od 3 do 24 ur, je zaznamovana z nemirnim obnašanjem živali. Krave se ogledujejo, prenehajo jesti, občasno legajo in vstajajo, začenjajo se rahli popadki, maternični vrat se začne rahljati. Pride do vstopa mehurja v nožnico. S tem se prične druga faza poroda, ki traja od 0,5 do 4 ure. V tem času se popadki še okrepijo in pride do iztiskanja plodu. Živali se večinoma uležejo, porod pa velikokrat poteka tudi stoje. Ob iztiskanju teleta se predre še zadnja ovojnica (amnion). Največja sila je potrebna, da mati iztisne glavo teleta, nato sledi še iztisnjenje ostalega dela teleta. Največ zapletov se zgodi pri mesnih pasmah, kjer se lahko zadnji del teleta zatakne v porodni kanal. V večini porodov so teleta v normalni legi, z glavo naprej in hrbtom zgoraj. Po uspešnem porodu sledi še tretja faza, v kateri se izločijo ovojnice in posteljica plodu. Priporočljivo je, da pustimo živalim, da povrhjo same. Seveda moramo porod nadzirati, vendar s pomočjo ne smemo prehitevati. Med porodom živali ne vznemirjamo, zato imajo sodobni hlevi porodne bokse opremljene z video nadzorom, ker žival opazujemo »od daleč« in posredujemo samo, če je le to potrebno.
Tele naj bi se povrglo v dveh urah po tem, ko se skozi sramnico pojavi mehur, v katerem je tele. Pri mesnih pasmah traja iztiskanje plodu dlje, pri mlečnih pa se tele praviloma povrže prej. Najpogostejši vzrok za težaven porod pri govedu je prevelik plod glede na velikost matere. To se zgodi največkrat zaradi obrejitve premladih živali, prenašanja čez rok, izbire nelicenciranih bikov ali predobre kondicije visoko brejih živali (predebele/zamaščene živali). Težaven porod je povezan tudi z nepravilno lego teleta.
Če porod ne napreduje kot bi bilo potrebno, je treba kravo pregledati, če je položaj ploda pravilen. Ob pregledu moramo zunanje genitalije dobro očistiti, oprati in razkužiti. Enako naredimo z našimi rokami in vsemi pripomočki, ki jih uporabljamo pri porodu. Roke in ostale pripomočke tudi dobro namažemo s porodnim gelom, priporočljiva je uporaba rokavic. Z roko počasi vstopimo v rodila in poskušamo določiti položaj in lego teleta. Velikokrat okončine niso v pravilnem položaju in jih je potrebno naravnati. Plod narahlo potisnemo nazaj v maternico in skušamo naravnati okončino, glavo. Moramo paziti, da ne poškodujemo maternice. V kolikor je plod zavit ali v položaju, kateremu nismo kos, je potrebno čimprej poiskati strokovno pomoč veterinarja, ki bo ocenil stanje plodu in potrebne postopke za uspešen porod. V skrajnem primeru se bo veterinar odločil za izvedbo carskega reza. Ko je plod v pravilni legi, ga lahko s pomočjo vrvi izvlečemo. Velikokrat je tele tudi v zadenjskem položaju. Pri tej vrsti poroda moramo z porodom pohiteti, saj se v nasprotnem primeru lahko tele napije porodne tekočine in zaduši ali ima kasneje težave z dihali (pljučnice). Pri porodu lahko uporabimo tudi porodne naprave, s katerimi dosežemo silo vleka nekaj ljudi.
Skrb za novorojeno tele: Ključ do zdravega začetka
Po uspešnem porodu je ključnega pomena pravilna oskrba novorojenega teleta. Najprej je potrebno zagotoviti, da tele zadiha. Če je porod težek ali je bil porod zadenjski, lahko tele obesimo za zadnje noge, da steče porodna tekočina iz dihalnih poti. Po porodu tele namestimo v nastlan in čist boks ter ga damo v prsni položaj. Tele obrišemo, s čimer pospešimo cirkulacijo, oziroma ga prepustimo materi, ki ga z jezikom sama izliže in hkrati pospeši cirkulacijo krvi.
Čimprej po porodu moramo novorojenemu teletu zagotoviti ustrezno mlezivo - kolostrum. V prvih 24 urah po porodu naj bi tele prejelo vsaj 4 litre kolostruma, od tega čim več v prvih 6 urah po porodu. V rejah krav dojilj je priporočljivo, da tele čim prej sesa mater. Če je slabotno in ne more, mu ponudimo kolostrum po cuclju ali po sondi. Vsekakor moramo poskrbeti za ustrezno higieno in temperaturo ponujenega kolostruma. Če krava zaradi različnih vzrokov nima kolostruma, moramo kolostrum zagotoviti od druge živali ali pa uporabiti shranjen zamrznjen kolostrum, ki ga je priporočljivo vedno imeti na zalogi. Pri napajanju moramo biti pozorni na temperaturo kolostruma, ki naj bo okoli 40 °C. Kolostrum vsebuje protitelesa, ki dajejo teletu zaščito in odpornost, prav tako pa ima visoka vsebnost pepela v kolostrumu odvajalni učinek, ki rezultira v izločitvi prvega blata oz. mekonija.
Poporodna oskrba krave: Obnavljanje in okrevanje
Po porodu je krava utrujena in žejna. Priporočljivo je, da pije vročo juho iz otrobov (3 kg otrobov, 50 g soli, topla prekuhana voda 3-4 kg), kar pomaga pri odpravi utrujenosti in obnavljanju telesnih tekočin. Hranijo jih s kakovostnim, mehkim in okusnim zelenim senom ter koncentratom, pri čemer jih hranijo manj pogosto. Pred laktacijo po porodu je priporočljivo kravam umiti vime s toplo vodo in sterilizirati bradavice s Tendianom ter pomagati teletom pri sesanju.
Po odpustu je treba plodovno ovojnico pravočasno odstraniti, da se krava ne bi hranila, in preveriti, ali je popolna, da preprečimo, da bi ostala v materi. V 5 dneh po rojstvu krave je treba manj dopolnjevati koncentratne krme. Po 5 dneh je treba koncentrat postopoma povečevati glede na naraščajočo mlečnost krave, vendar ne sme preseči 0,5 kg na dan. Po porodu je kondicija krav zelo slaba. Če nepravilno ravnanje povzroči okužbo, to ne bo samo povečalo stroškov vzreje, ampak bo v resnih primerih povzročilo tudi smrt. Zato je treba kravo po porodu očistiti na umazanih mestih, kot so želodec, vime, zadnji del telesa in rep. Pri čiščenju bodite pozorni na temperaturo vode, ne uporabljajte hladne vode, ne vroče tople vode. Nato jo obrišite s čisto krmo ali brisačo, nato pa pravočasno odstranite steljo in jo zamenjajte s čisto in suho steljo.
Pregnant Cow Care: Everything You Need to Know - Before And After Birth
Po skotitvi teleta krava porabi veliko energije in je telo krave zelo šibko. Krave so prav tako nagnjene k suhim ustom, vendar pazite, da med hranjenjem ne pijejo hladne vode. Če bi kravam dali hladno vodo, bi to povzročilo padec njihove telesne temperature, kar lahko vodi v prehlad, vročino in druge težave. Hladna voda lahko povzroči tudi resno škodo telesu krave.
Poporodna pareza in prehranska ravnovesja
Poporodna pareza, znana tudi kot ležanje po porodu ali poporodna ohromelost, se pojavi 1 do 3 dni po porodu. Do ohromelosti pride zaradi izgube kalcija, ki je ključni element pri uravnavanju živčno-mišičnega delovanja in mišične kontrakcije, z mlekom. Pojav je najpogostejši pri visoko produktivnih mlečnih kravah, starejših od 5 let, v povezavi s težkimi porodi, zaostajanjem posteljice in izpadom maternice. Pomembno vlogo igra tudi način prehrane med presušitvijo, ki vpliva na zmožnost hitre mobilizacije kalcija iz rezerv v skeletu. Krave, ki so med presušitvijo dobivale s kalcijem bogat obrok, niso zmožne tako hitro črpati lastnih rezerv. V naslednji fazi krave niso sposobne več vstati, a lahko še normalno ležijo, pojavi se depresija, neješčnost, gobec je suh, telesna temperatura pade pod normalno. V tretji fazi se stopnja nezavesti poglablja, dokler žival ne pade v komo. Napetost je vedno hujša, pulz pa pohitren in šibek.
Za preprečevanje poporodne mrzlice je ključno krmljenje ustreznih mineralno-vitaminskih dodatkov (MVD) med presušitveno dobo, z minimalnimi količinami kalcija (skoraj nič). Če je prehrana ustrezno uravnotežena, se bo pojav mrzlice zmanjšal. Med presušitvijo krava ne sme dobiti velikih količin kalcija, saj se lahko obščitnična žleza "poleni" ob presežku kalcija, kar ovira njeno delovanje ob povečanih potrebah po porodu. Obščitnica izloča parathormon, ki skupaj s kalcitoninom ureja nivo kalcija v krvi - bodisi s črpanjem iz kosti ali nalaganjem v kosti, odvisno od potreb. Če imamo v presušitveni dobi ves čas na razpolago kalcij, se bo ta uporabil za vsakodnevne procese, ne pa za mobilizacijo iz kosti.
Hujšanje živali po porodu je povsem običajna zadeva pri vseh kravah, do neke mere seveda. Po porodu je žival v negativni bilanci vnosa snovi, kar pomeni, da za svoje življenje in proizvodnjo porabi več, kakor dobi s hrano. Iz tega sledi, da prične porabljati telesne rezerve, kar se kaže kot hujšanje. Mlečne pasme so naravnane tako, da bodo prej "grde in shirane", kakor pa da jim mlečnost pade za polovico. Stanje se prične popravljati od 6 tedna po porodu dalje, ko prične krava normalno jesti, izkoriščati hranilne snovi v krmi in doseže maksimalno proizvodno sposobnost. Tudi nevarnost za poporodno mrzlico je od tega časa naprej manjša. Vse to seveda ob predpostavki, da krmimo kvalitetno in pokrijemo vse potrebe posameznih rejskih ciljev.
Življenjska doba krave in sodobna rejo: Med naravo in produkcijo
Večina ljudi ne pomisli, da krava daje mleko le takrat, ko dobi telička. Dejstvo je, da krava daje mleko šele po tem, ko povrže tele. Pravzaprav logično, saj je krava sesalec, tako kot tudi človek. Dandanes daje krava mlekarica v Nemčiji povprečno 18,16 litrov mleka na dan, kar je več kot dvakrat toliko, kot ga potrebuje tele. Leta 1951 je krava v Nemčiji dala povprečno 2.600 litrov mleka na leto, leta 1998 že 5.750 litrov, danes pa povprečno 7.000 litrov mleka na leto. Krave mlekarice umetno osemenijo enkrat na leto. Ker njihovo mleko namenijo človeku, ločijo teličke od mater kmalu po rojstvu. Ženske teličke večinoma vzredijo za krave mlekarice, moške teličke pa do šestega meseca starosti, ko končajo v klavnici. Tudi njihove matere, ki jih nikoli niso spoznale, ne dočakajo veliko let. Prej je bilo normalno, da je bila krava stara 15 let, danes pa so krave v povprečju stare le štiri do pet let. Ker krava lahko dobi telička šele po dveh letih vzreje, dajejo krave mleko povprečno le malo več kot dve leti. Vsem sesalcem je skupno, da po prenehanju dojenja njihovega vrstno specifičnega materinega mleka več ne uporabljajo za prehrano in tudi ne morejo več presnavljati.
Pričakovana življenjska doba krave je do 20 let. "Produktivna" življenjska doba je opredeljena kot čas, ki ga krave živijo, potem ko imajo prvega telička in začnejo proizvajati mleko. Krave v ameriških čredah so včasih živele dlje. V tridesetih letih 20. stoletja je bila običajna produktivna doba od 5 do 10 let po telitvi. Ta starost se je zniževala vsaj od šestdesetih let 20. stoletja. Razlogi za to znižanje so kompleksni in vključujejo spremembe v reproduktivni učinkovitosti, uporabo seksiranega semena, križanje z mesnimi pasmami, genetski napredek, daljše laktacije ter družbena in okoljska vprašanja.
Javnost je izrazila zaskrbljenost zaradi domnevno kratke življenjske dobe krav molznic, pri čemer je zgodnje izločanje navedla kot znak slabega počutja živali. Kot posebna vprašanja v zvezi z dobrim počutjem krav sta bila izpostavljena visoka stopnja šepavosti in nezmožnost obrejitve. Javnost je zaskrbljena tudi zaradi ogljičnega odtisa mlečnih izdelkov. Raziskovalci so ugotovili, da podaljševanje produktivne življenjske dobe dokazano zmanjšuje vpliv proizvodnje mleka na okolje, saj črede z mlajšimi živalmi sproščajo več toplogrednih plinov. Izziv pri določanju idealne produktivne življenjske dobe je, da so ti in drugi dejavniki - zlasti cene mleka, krme in govejega mesa - razmeroma spremenljivi in se nenehno spreminjajo. Poudaril je, da daljša produktivna življenjska doba zdravih krav molznic ni nujno donosna.
Ekonomske posledice in izgube v govedoreji
Težki porodi so pogost vzrok za velike ekonomske izgube v rejah (pogini telet, krav). Zavedati se moramo, da je ekonomika reje goveda predvsem odvisna od števila vzrejenih telet, ki so glavni prihodek pri kravah dojiljah, prav tako pa ni zanemarljiva pri mlečnih pasmah. V Sloveniji je izguba telet ob porodu prevelika, saj po podatkih Statističnega urada do 7. dneva starosti letno pogine več kot 10.000 telet. Te izgube gre pripisati tako zapletom ob porodu kakor neustrezni oskrbi v prvih dneh po porodu.
V normalnih razmerah mora krava posteljico (placento) izločiti v 3 do 8 urah po porodu, za zaostajanje se šteje, če se to ne zgodi v 24 urah. Pojavlja se pri 5 do 15 % porodov pri zdravih kravah (več pri mlečnih pasmah), pogosteje pa pri zvrgu, težkem porodu, hipokalcemiji, dvojčkih, visoki temperaturi okolja, starejših kravah, prezgodnjem porodu, vnetju posteljice in prehranskih motnjah. Če se po porodu posteljica ne odlušči od maternične stene, se začne tam razkrajati. Iz nožnice izteka temno obarvan gost in smrdljiv izcedek, splošno stanje živali pa ni poslabšano, razen v hujših primerih, kjer pride do zastrupitve (toksemija).