Novi družinski član je doma. Začne se obdobje prilagajanja družinskih članov novorojenčku. Življenje se družini obrne za 180°, v prvih dneh in tednih se vse vrti okoli novorojenčka in mamice. Mladim mamicam se pojavljajo številna vprašanja, med katerimi je pogosto tudi: "Koliko naj bi se redil dojenček?". V prispevku bomo poskušali odgovoriti na nekaj najbolj pogosto zastavljenih vprašanj, povezanih s prehrano novorojenčka in dojenčka v prvih mesecih življenja, ter podrobneje raziskali, kaj pomeni primerno napredovanje dojenčka na telesni teži v prvem letu starosti.
Prvi meseci: dojenje in osnovna prehrana
Za uspešno dojenje je pomembno, da z dojenjem pričnemo takoj po porodu. Pri prvem telesnem stiku z materjo bo novorojenček pričel sesljati dojko in našel bradavico, kamor se bo prisesal za prvi podoj. Prvi podoj naj traja, dokler novorojenček sam ne neha sesati in izpusti bradavico.
V prvih treh do štirih dneh materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo. To je gosta rumenkasta tekočina, ki je bogata z imunoglobulini, drugimi beljakovinami, maščobo in v maščobi topnimi vitamini ter minerali. Kolostrum nekateri imenujejo kar »prvo cepivo«. Novorojenčka v prvih dneh dojimo čim pogosteje. Pomembno je, da se novorojenček doji na prvi dojki, dokler spontano ne izpusti bradavice, šele nato mu ponudite drugo dojko. Nekatera poročila navajajo, da skoraj tri četrtine mamic proizvede več mleka v desni dojki, ne glede na to, ali so levičarke ali desničarke.
Tretji dan, ko navadno zapustita porodnišnico, se prične spoznavanje v domačem okolju. Vsaka mamica naredi za svojega dojenčka najboljše, kar v danem trenutku zna in zmore. Tretji do peti dan po porodu pričnejo dojke izločati prehodno mleko, po dveh do treh tednih pa zrelo mleko. V prvem mesecu novorojenčka pristavimo k prsim vsakokrat, ko to želi, hkrati pa podaljšujemo čas dojenja. Dojenček najmočneje sesa prvih pet minut in takrat popije večino mleka, zato naj dojenje traja med 10 in 20 minut. Dojenček mora dojko popolnoma izprazniti; če je ne, mora to dodatno storiti mamica sama.
Kaj storiti, ko dojenje ni mogoče?
V nekaterih primerih pa kljub veliki želji mamice in njenemu trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče, ker preprosto nima dovolj mleka ali pa ji je dojenje odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V taki situaciji je zelo pomembno, da mamica, ki ne more dojiti svojega dojenčka, nima kakršnegakoli občutka krivde, ker je le-ta neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos. Ko dojenje ni mogoče, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mlečno formulo, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno delno prilagojeno mlečno formulo. Prilagojene začetne mlečne formule so zadovoljivo nadomestilo za materino mleko, saj njihova hranilna sestava in energijska vrednost skuša biti čim bolj podobna materinemu mleku.
Koliko obrokov potrebuje dojenček?
Univerzalnega odgovora ni. Pokazatelj zadostnega vnosa mleka pri izključnem dojenju ali hranjenju z mlečno formulo je število mokrih pleničk, ki jih lahko pričakujemo (6 ali več na 24 ur). Navadno dojenček v nekaj tednih sam vzpostavi ritem hranjenja s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah.
Novorojenček pokaže pripravljenost za hranjenje z vrsto znakov, kot so povečana budnost in aktivnost, hitri očesni gibi, premikanje ustnic, iskanje dojke, pomikanje ročic k ustom, sesalni gibi, zvoki sesanja, tiho oglašanje, nemir, vzdihovanje in jok. Velja si zapomniti, da jok ni prvi, temveč pozni znak lakote. Pri novorojenčkih, ki prespijo več ur med enim in drugim obrokom, pa še tega hitro končajo, mora mama pomisliti, če ni premalo mleka in dojenček zato toliko spi, da varčuje z energijo. O tem se je smiselno pogovoriti s patronažno sestro, ki pride na dom; dojenčka bo stehtala in hitro bo jasno, ali je mleka dovolj ali potrebuje novorojenček dodatek mlečnega nadomestka.
4 zmedeni namigi, ki jih večina staršev napačno razume (in kaj v resnici pomenijo)
Po dopolnjenem četrtem mesecu: Dohranjevanje
Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko ali prilagojeno mlečno formulo. Seveda bo dojenček tudi po šestem mesecu pa vsaj do enega leta starosti še vedno dojen, hkrati pa začnemo uvajati dopolnilno mešano prehrano - mlečno-žitne, zelenjavno- žitne, zelenjavno-mesne in sadno-žitne kaše, ki bodo postopoma postajale vse gostejše, tako da dojenčka spodbujajo k žvečenju in požiranju.
Med petim in šestim mesecem je najboljši čas za uvajanje novih živil in goste hrane. Odločno odsvetujemo uvajanje goste hrane pred dopolnjenim 4. mesecem (17. tednom) otrokove starosti, saj je prebavni sistem dojenčka še nezrel, da bi se mogel spopasti s sestavljeno hrano. Prav tako ne odlašajte predolgo z uvajanjem mešane dopolnilne prehrane po dopolnjenem 6. mesecu (26. tednu) otrokove starosti, saj pri starosti nad šest mesecev in več samo materino mleko ali mlečni nadomestek pogosto ne zagotavlja več zadostnega vnosa hranilnih snovi, ki jih dojenček potrebuje. Saj moramo v obdobju dopolnilnega hranjenja tako pri dojenih dojenčkih kot tudi dojenčkih, hranjenih z mlečnimi nadomestki, več kot 90 % dnevnih potreb po železu pokriti z živili, ki so dober vir le-tega.
Začnemo, ko je pripravljen dojenček!
Če dojenčka v starosti med četrtim in šestim mesecem dobro opazujemo, nam z določenimi znaki sam sporoča, da je pripravljen na postopno sprejemanje goste hrane. Ti znaki so hitra lakota po sicer obilnem dojenju ali mlečnem obroku, vedno manjši razmaki med obroki, manj mirne noči, slinjenje ali jok ob pogledu na hrano, žvečenje vsega, kar je v dosegu rok. V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane bodite mamice in očki potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje, in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, nevtralnega okusa, da se ga bo lažje privadil.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je manj kot 40 odstotkov dojenčkov, mlajših od šest mesecev, polno dojenih. Ko se odločite, da boste dojenčka pričeli seznanjati z novimi jedmi in njihovimi okusi, si izberite del dneva, ko sta oba z dojenčkom sproščena. Sprva ponudite dojenčku malo jedi na koncu žličke. Večina dojenčkov bo del jedi uspela pogoltniti, del pa jim bo stekel po bradici. Vsak dan ponudimo dojenčku žličko več. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček lažje navadi na okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Ne hitite in ne pozabite, da je v tem obdobju materino mleko ali mlečni nadomestek še vedno najpomembnejša hrana vašega dojenčka, hkrati pa gosta hrana postaja vse pomembnejši vir hranilnih snovi.
Zavračanje novih živil, npr. zelenjave, je normalen proces spoznavanja novih okusov. Če dojenček prvo ponujeno špinačo zavrne, še ne pomeni, da je ne mara. Potrebno je vztrajati in ponuditi nesrečno špinačo (ali katero koli drugo vrsto živila) na nevsiljiv način najmanj še 8- do 11-krat, saj kar 70 % dojenčkov sprejme okus določene zelenjave šele po osmem poizkusu. Zato ne obupajte po treh poizkusih.
Kakšno je primerno napredovanje dojenčka na telesni teži v prvem letu starosti?
Dojenčki se rodijo s povprečno porodno težo 3,5 kg. V prvih 5 do 7 dneh je nekaj povsem običajnega, da izgubijo nekaj svoje telesne teže, saj se dojenje šele vzpostavlja. Pričakovan padec telesne teže pa je manjši od 10 %. Ob dobro vzpostavljenem dojenju dojenčki v 10 do 14 dneh pridobijo nazaj svojo porodno težo.
Od tu dalje dojenčki povprečno napredujejo po naslednji shemi:
- 200 g na teden v prvi triadi (do 3. meseca)
- 150 g na teden v drugi triadi (med 3. in 6. mesecem)
- 100 g na teden v tretji triadi (med 6. in 9. mesecem)
- 50-75 g na teden v četrti triadi (med 9. in 12. mesecem)
V prvem letu zrastejo v povprečju za 25 cm. V drugem letu starosti malčki povprečno zrastejo za 12 cm in pridobijo 2,5 kg telesne teže, nato pa v vsakem naslednjem letu zrastejo za 10 cm in pridobijo vsako leto v povprečju 2 kg. Leto pred začetkom pubertete pa zrastejo le za 6 cm.
Dejavniki, ki vplivajo na telesno težo dojenčka:
- Genetika: Teža in velikost staršev vplivata na dojenčkovo telesno težo, saj lahko večji starši rodijo večje otroke.
- Trajanje nosečnosti: Dojenčki, rojeni prezgodaj, imajo običajno nižjo težo, medtem ko tisti, rojeni po predvidenem terminu, pridobijo več teže.
- Prehrana matere: Ustrezna prehrana med nosečnostjo je ključna. Podhranjenost lahko povzroči nižjo težo, prekomerno hranjenje pa višjo težo otroka.
- Zdravje matere: Gestacijski diabetes, visok krvni tlak in druge bolezni lahko vplivajo na težo dojenčka.
- Število dojenčkov: Dvojčki ali trojčki so običajno manjši, ker si delijo hranila in prostor v maternici.
- Kajenje, alkohol in droge: Ti dejavniki lahko povzročijo nižjo težo in zaplete pri razvoju.
- Stres med nosečnostjo: Povišan stres lahko vpliva na rast ploda in povzroči nižjo porodno težo.
Novorojenček, ki ima prenizko težo ob porodu, potrebuje skrbno spremljanje. V porodnišnici vse novorojenčke redno tehtajo tudi v prihodnjih dneh, saj teža pove, ali je dojenje (ali hranjenje po steklenički) dobro steklo ali ne. Povprečen novorojenček tehta 3.500 g (in meri 50 cm). Če novorojenček tehta od 2.500 g do 4.500 g, je njegova teža v mejah normale.
Zaspani novorojenčki in tisti, ki so bili rojeni z večjo porodno težo, pogosto pridobivajo manj, za agilne novorojenčke in za novorojenčke, ki so se rodili lahki, vendar še v okviru normale, pa velja, da težo pridobivajo hitro, kot da bi čutili, da jo morajo nadoknaditi. Če je bil vaš novorojenček rojen prezgodaj, če je bil ob rojstvu zelo lahek, če je zaspanček, ki pogosto prespi obroke, ali če sumite, da imate premalo mleka, vas bo gotovo skrbelo, ali novorojenčkova teža dovolj lepo narašča. V porodnišnici so vam pri tem pomagale sestre na oddelku za otročnice, po vrnitvi na dom pa patronažna sestra babica, ki vas bo obiskala na domu že prvi dan po vrnitvi domov, potem pa še na redne razmake. Če vas skrbi, ji svojo skrb zaupajte, in bo prihodnjič prišla s tehtnico, da bo vašega novorojenčka tehtala.
Naraščanje teže namreč nikakor ni edini pokazatelj, ali se dojenček počuti dobro in ali se razvija pravilno. Patronažne sestre - babice in pediater, ki so izkušeni, bodo znali oceniti bolje kot tehtnica kako je z otrokom. Če pa nameravate vseeno novorojenčka tehtati sami, potem upoštevajte, da je težo zelo težko spremljati dnevno. Dojenčki imajo tako majhno telesno težo, da že pravkar opravljeno kakanje, lulanje ali obrok dojenja bistveno spremenijo težo navzgor ali navzdol. Veliko realnejši pokazatelj dobrega razvoja je merjenje teže po dveh tednih in na prvem pregledu pri enem mesecu. Po dveh tednih naj bi novorojenček imel porodno težo + nekaj sto gramov (ali več).
Pediater bo tehtal vašega novorojenčka na vsakem kontrolnem obisku, toda dojenčkova teža zanj ne bo edini podatek. Vedno bo otroka pregledal v celoti in ocenil njegov splošni razvoj. Pediater primernost naraščanja teže in velikosti določa po tabeli, na kateri je zarisana široka krivulja. Sredina krivulje kaže povprečje, oba robova pa normalna odstopanja. O prekomerni teži pri tej starosti še ne gre govoriti, saj so mnogi lepo dojeni otroci videti kot baročni angelčki. To je normalno. Otrokova teža manj narašča, ko prehrana otroka preide na gosto hrano in ko se otrok prične samostojno gibati.
Če je otrok zdrav in če pediater pravi, da se lepo razvija, ni potrebe, da vas skrbi njegova teža. Zdrav otrok podvoji svojo porodno težo v petih mesecih in potroji do svojega prvega rojstnega dneva. V prvih treh mesecih je tedenski prirast okoli 175-200 g, v drugem četrtletju leta 140 do 170 g in v drugi polovici prvega leta od 80 do 100 g.
Ali dojenček potrebuje dodatno tekočino?
Dojenčki do telesne teže 10 kg potrebujejo 100 ml tekočine na kilogram telesne teže. Izključno dojen dojenček prvih šest mesecev ne potrebuje ničesar drugega (razen dodatka vitamina D3), ker z dojenjem zagotovo pokrije tudi potrebe po tekočini. Materino mleko je njegova hrana in vir tekočine. Zato dojenčkom ni treba ponujati vode ali otroških čajev, tudi v vročih dneh jih raje večkrat podojite. Dojenčkom, hranjenim z mlečno formulo, pa v vročih dneh lahko ponudite tudi prekuhano vodo.
Pomembnost spremljanja rasti in razvoja
Teža in velikost otroka sta pomembna pokazatelja njegovega zdravja in razvoja. V prvem letu življenja se teža hitro spreminja, saj dojenček raste in pridobiva na teži bolj intenzivno kot v katerem koli drugem življenjskem obdobju. Vendar pa je treba poudariti, da se normalna teža lahko razlikuje glede na številne dejavnike, kot so dednost, prehrana, splošno zdravje in spol otroka.
Če je vaš dojenček bistveno pod ali nad okvirnimi vrednostmi, je priporočljivo posvetovanje s pediatrom. Poleg teže je pomembno spremljati tudi druge znake zdravega razvoja, kot so dolžina (višina), obseg glave, motorične sposobnosti in splošno počutje.
Posvetujte se s pediatrom, če dojenček:
- ne pridobiva teže ali nenadoma izgubi težo,
- ima težave pri hranjenju ali pomanjkanje apetita,
- kaže izrazito zmanjšano aktivnost.
Zgodnje ukrepanje lahko prepreči razvoj zdravstvenih težav.