Poletje prinaša s seboj visoke temperature, ki so lahko za dojenčke, še posebej za tiste najmlajše, kot je 5-mesečni dojenček, izjemno obremenjujoče. Tako kot odraslim, je tudi dojenčkom vroče, zato je ključnega pomena, da jih ne oblačimo pretirano. V Pedosani razumemo, da je biti starš vse prej kot enostavno, in izziv, kako obleči dojenčka v poletnih mesecih, je pogost. V vročem vremenu in ob nepredvidljivih temperaturnih spremembah je ključnega pomena, da se naši malčki počutijo udobno, predvsem pa, da jih zaščitimo pred soncem.
Izbira pravih materialov in krojev za poletno garderobo
Pri izbiri oblačil za dojenčke poleti je treba dati prednost lahkim, zračnim in naravnim tkaninam. Idealni so materiali, kot so bombaž, muslin in bambus. Ti materiali omogočajo koži, da diha, in pomagajo odvajati vlago stran od telesa, kar preprečuje pregrevanje in potenje. Izogibajte se sintetičnim tkaninam, kot je poliester, saj zadržujejo toploto in lahko povzročijo izpuščaje.
Oblačila naj bodo ohlapna in udobna, brez nepotrebnih detajlov, kot so vrvice, ki bi lahko predstavljale nevarnost zadušitve. V poletnih mesecih ni potrebe po dolgih rokavih, žabicah ali kapah v zaprtih prostorih. Svetle barve, kot so bela, svetlo modra, svetlo zelena ali roza, so prav tako dobra izbira, saj odbijajo sončne žarke in se manj segrevajo.
Po podatkih je normalna telesna temperatura za novorojenčka ali dojenčka približno od 36,5°C do 37,8°C. Če je vaš dojenček na dotik prevroč ali ima rdečo kožo, je to lahko znak, da mu je prevroče. Pomembno je tudi, da otrokom v primeru potenja menjate oblačila in jih ohranjate hidrirane.
Kako preveriti, ali je dojenčku udobno?
Najbolj zanesljiv pokazatelj, ali je dojenčku prijetno, je temperatura na zatilju. Če je zatilje toplo in suho, mu je prijetno. Če je hladno, ga lahko pokrijete s tetra pleničko ali mu oblečete dolg rokav. Če je zatilje prepoteno, mu je vroče in mu je treba sleči plast oblačil. Po tem, ko ste preverili zatilje, je dobro preveriti tudi pregibe, predvsem v komolcu in pod kolenom. Koža mora biti na teh mestih suha in topla. Če je vlažna, mu je prevroče, če pa je koža na teh delih hladna, ga najverjetneje že zebe. Otrok, ki mu je prevroče, je običajno nemiren in jokav, v kožnih gubah se pojavi rdečina, včasih tudi izpuščaj.
Pomembno je vedeti, da imajo dojenčki, še posebej novorojenčki, hladnejše roke in noge, kar je posledica še slabo razvite cirkulacije krvi. To ne pomeni nujno, da jim je mraz. Če pa so roke in noge rahlo modrikaste, je morda čas, da povečate toploto ali dodate plast oblačil.
Oblačenje za različne situacije: doma, na sprehodu in za spanje
Doma: V stanovanju naj ima dojenček oblečeno eno plast oblačil več, kot jo imamo sami. Če imate vi oblečeno majico z dolgimi rokavi, mu oblecite dve plasti. Novorojenček in dojenček v stanovanju kapice ne potrebuje. V poletnih mesecih naj bo sobna temperatura med 20 in 22 °C. Vendar pa je treba upoštevati, da je vsak otrok individualen in se lahko razlikujejo potrebe glede temperature.
Na sprehodu: Ko se z lepim vremenom odpravljate na sprehod, je pomembno, da dojenčka ustrezno zaščitite pred soncem in vročino. Izogibajte se sprehajanjem v najtoplejšem delu dneva, med 10. in 17. uro. Najprimerjnejši čas sta jutro in pozno popoldne.
Za sprehod v vozičku, še posebej v globokem in zaprtem vozičku, naj bo dojenček oblečen tako kot za notri, dodajte pa še plišasto jopico in hlačke ter ga pokrijte s tanjšo odejico. V prvih tednih glavo novorojenčka pokrijte s kapico, kasneje to ni več potrebno. Za zaščito pred soncem je obvezen lahek klobuček, ki bo ščitil glavico. Če dojenček sedi v vozičku ali ga nosite v nosilki, je klobuk za zaščito pred soncem z zaščito zatilja popolna izbira, saj sta glava in obraz v tem primeru lahko izpostavljena soncu.
Pri prevozu z avtomobilom avto pred vožnjo nekoliko shladite, med vožnjo pa lahko klimatska naprava deluje le zelo malo. Izogibajte se uporabi krem z zaščitnim faktorjem, saj lahko dražijo občutljivo otrokovo kožo. Najpomembneje je, da jih ne izpostavljamo močnemu soncu. Če se le da, dojenčka med daljšo vožnjo večkrat vzemite iz lupinice.
Za spanje: Priporočljiva temperatura sobe za dojenčke je med 20 in 21 stopinj Celzija. Da bi zmanjšali tveganje za SIDS in izboljšali kakovost spanja, je bolje, da je vaš dojenček na hladnejši strani, kot da mu je prevroče. V topli noči lahko svojega dojenčka oblečete v zračno bombažno pižamo, bombažni pajac ali celo samo v plenico skupaj z bombažno spalno vrečo z nizko vrednostjo TOG (0,5-1). Tanke spalne vreče imajo nizek TOG 0,5. Pod lahko poletno spalno vrečo ob posebej visokih temperaturah nosi dojenček samo bodi s kratkimi rokavi in plenico ali tanko, zračno pižamico. Izogibajte se uporabi kap ali česa drugega, kar pokriva otrokov obraz ali glavo, saj vaš otrok uravnava temperaturo s sproščanjem toplote skozi glavo. Novorojenčki posebej veliko telesne toplote izgubljajo skozi glavo. Tanka poletna kapica iz bombaža ščiti pred izgubo toplote, ter pred soncem in vetrom. Če so temperature izjemno visoke, je dojenček star že nekaj tednov in leži zaščiten v otroškem vozičku, ga lahko pustite tudi brez kapice.
Kako obleči novorojenčka (NOVOROŽENI STARŠI)
Prehrana in hidracija poleti
Poleti se dojenčki, tako kot odrasli, pogosteje dojijo ali pijejo. Materino mleko in adaptirano mleko vsebujata dovolj tekočine, da zadostita žeji in pokrijeta potrebe po tekočini. Pri zelo visokih temperaturah dojenčka dojite ali pogosteje hranite z začetnim mlekom za dojenčke. Dodatna voda je za novorojenčke in male dojenčke lahko celo nevarna, saj lahko poruši občutljivo ravnovesje elektrolitov v telesu. Šele ko je dojenček v obdobju uvajanja hrane (približno okrog šestega meseca), mu lahko ponudimo majhne količine vode. Izjeme so primeri znakov dehidracije, vročine ali driske; v takih primerih naj se voda daje šele po posvetu z zdravnikom.
Če je otrok dojen, z materinim mlekom dobi dovolj tekočine tudi poleti. Edino, kar morda opazimo, je, da se želi dojiti večkrat in na kratko, to pa je zato, ker občuti žejo. In ker so prvi požirki materinega mleka redkejši, ker je v njih več vode, naj mu mamice kar ustrezijo. Vse dokler otroku ne začnemo dodajati mešane prehrane, ni treba biti v skrbeh zaradi žeje. Žličko ali dve prekuhane vode mu ponudimo morda v primeru, da se dojenček nahaja v zelo suhih prostorih z izredno suhim zrakom.
Kako vemo, da je otrok dehidriran? Pri dojenem otroku skoraj ni verjetnosti, da dehidrira. Da je vse v redu, vidimo predvsem po tem, koliko otrok lula. Ker ga tako ali tako mamica previja vsake tri ure, natanko ve, ali je popil dovolj (plenička mora biti mokra). Če je plenička suha, lahko sklepa, da je otrok žejen. Še en znak za žejo ali dehidracijo pri otroku je vdrta sprednja ali velika mečava. Najdemo jo na vrhu otrokove glavice, med čelnicama in temenskima kostema, ima obliko romba in je čisto rahlo vdrta (približno 1 mm, v polsedečem položaju). Če s prstom pogladimo vrh otrokove glavice, bomo v primeru dehidracije zatipali izrazitejšo vdolbino. Tudi povišana telesna temperatura lahko kaže na dehidracijo.
Zaščita pred soncem
Dojenčki, za razliko od odraslih, nimajo lastne zaščite kože pred soncem. To pomeni, da je njihova koža zelo občutljiva. Zato morajo biti vsi deli njihovega telesa pokriti z oblačili in tako zaščiteni pred soncem. Poleg tega se je treba izogibati neposrednemu soncu. Če res ni druge možnosti in otroka ni mogoče zaščititi z oblačili ali ga zadržati v senci, lahko v izjemnih primerih uporabite sredstva za zaščito pred soncem. Za to je treba uporabiti zaščito pred soncem z mineralnimi filtri z zaščitnim faktorjem (ZF) 50, ki so posebej razvite za dojenčke, in izbrati kremo brez dišav, barvil ali konzervansov.
Najmlajši naj nikoli ne bodo na soncu brez zaščite, uporabiti pa je treba najvišji zaščitni faktor. Običajno ga imajo sredstva, ki so namenjena prav zaščiti otroške kože. Ko se mamica z otrokom odpravi ven, naj mu namaže vso nepokrito kožo. Ta nanos bo zadoščal, seveda pa je treba vedeti, naj med 10. in 17. uro novorojenčki in dojenčki sploh ne bodo zunaj.
Kopanje v poletnih mesecih
Dojenčki se lahko poleti načeloma kopajo - v jezeru, bazenu ali morju - vendar je treba za to upoštevati določene previdnostne ukrepe. Dojenčke vzamemo s seboj v vodo šele od približno dvanajstega tedna (tri mesece), saj pred tem sami še ne znajo dovolj dobro uravnavati telesne temperature. Predpogoj je, da je dojenček zdrav, ni prehlajen in nima kožnih vnetij ter da samostojno drži glavico. Voda naj bo prijetno topla (idealno približno 32-34 °C za plavanje dojenčkov v bazenu; v naravnih vodah poleti naj bo ustrezno toplo). V običajnih javnih bazenih je voda pogosto prehladna (ca. 26 °C), kar za majhne dojenčke ni primerno. Sprva so priporočena le kratka kopanja, približno deset minut; s starostjo in navajanjem lahko čas postopoma podaljšamo do približno 30 minut. Dojenčki v vodi nikoli ne smejo biti brez nadzora - ne glede na to, ali gre za jezero, bazen ali morje.
V bazenu je treba paziti na vsebnost klora, saj lahko ta draži občutljivo dojenčkovo kožo in dihalne poti. Pri jezerih naj starši upoštevajo kakovost vode, temperaturo in morebitno onesnaženje; plitvi vstopi so idealni. Pri morju bodite pozorni na valove, tokove in slanost. Po kopanju temeljito sperite klor ali slano vodo, da preprečite draženje kože.
Zaključek: Sledite svojemu dojenčku
Kljub vsem smernicam in priporočilom, je najpomembneje, da opazujete svojega dojenčka. Če mu je prijetno, je sproščen in zadovoljen, potem ste na pravi poti. Strah, da bo otroku zeblo, je ukoreninjen strah v naši kulturi, vendar pretiravanje z oblačenjem lahko povzroči pregrevanje, dehidracijo, razdražljivost, motnje spanja in v skrajnih primerih celo toplotni udar. Zato ne pretiravajte z oblačili. Kadar ste v dvomih, se posvetujte s pediatrom ali patronažno medicinsko sestro.