Prihod novega družinskega člana je nedvomno eden najbolj čustvenih in prelomnih trenutkov v življenju vsakega para, hkrati pa s seboj prinaša tudi neizogibno srečanje z birokracijo. Medtem ko se bodoči starši osredotočajo na opremljanje otroške sobice in izbiro imena, v ozadju tečejo roki, ki jih narekuje zakonodaja. Urejanje papirjev za odsotnost z dela zaradi nege otroka je ključni korak, ki zagotavlja finančno varnost v prvih letih otrokovega življenja. Čeprav se postopek na prvi pogled morda zdi zapleten, je s pravimi informacijami povsem obvladljiv. V Sloveniji je sistem socialne varnosti za starše dobro urejen, vendar zahteva natančnost pri izpolnjevanju vlog in spoštovanje določenih časovnih okvirov. V pogovornem jeziku pogosto uporabljamo izraz "porodniška" za celotno obdobje, ko sta mama ali oče doma z otrokom. Vendar pa slovenska zakonodaja te odsotnosti deli na tri različne kategorije, ki se med seboj razlikujejo po trajanju, namenu in upravičencih: materinski dopust, očetovski dopust in starševski dopust.
Materinski dopust: Začetek skrbi in okrevanja
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod ter negi in varstvu otroka takoj po rojstvu in zaščiti materinega zdravja. Traja 105 dni. Mati mora nastopiti materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo (CSD) največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.
Materinski dopust je delno obvezen, saj mora vsaka mati izrabiti vsaj 15 dni materinskega dopusta pred ali po porodu, kar je tudi zakonsko določeno. Materinski dopust je potrebno koristiti v enem kosu, saj ga ni mogoče koristiti po delih. Za trajanje materinskega dopusta, oziroma za začetek dopusta, se odloči materin ginekolog. Ta lahko dopust predlaga do 28 dni pred porodnim rokom. Sicer je lahko ta dopust tudi krajši, vendar je predporodni dopust nenadomestljiv. V zelo redkih primerih je do materinskega dopusta upravičen tudi oče oziroma druga odgovorna oseba. Med materinskim dopustom je mati upravičena do 100% povprečnega osnovnega dohodka, pri čemer zgornje meje pri prejemkih ni.
Očetovski dopust: Prisotnost v prvih mesecih
Očetovski dopust je pravica očeta, da je prisoten ob rojstvu in v prvih mesecih otrokovega življenja. Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Pravico se uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala očetovski dopust.
Po slovenskem zakoniku ima pravico do očetovskega dopusta tudi oče. Ta tip dopusta je namenjen izključno očetu otroka. Očetovski dopust lahko traja skupno 30 dni, vendar se lahko delavec odloči, da bo dopust razdelil na dva dela. Za prvih 15 dni dopusta, ki je očetu na voljo po porodu, je država dolžna očetu izplačevati očetovsko nadomestilo. Drugi del dopusta je potrebno koristiti najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole. Poleg tega se lahko oče odloči za le delno odsotnost od dela v času dopusta, za razliko od matere.
[KDO VAM LAŽE] 07.04.2026 Nova24TV Gost: Aleš Primc
Starševski dopust: Nadaljnja skrb in fleksibilnost
Starševski dopust pa je tisti del, ki sledi materinskemu dopustu. Namenjen je nadaljnji negi in varstvu otroka. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Mati lahko prenese na očeta 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj). Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Še največ nejasnosti se pogosto pojavlja glede starševskega dopusta, saj se marsikatere informacije prekrivajo tako z materinskim kot tudi z očetovskim dopustom. Starševski dopust pripada obema staršema in se prične takoj po izteku materinskega dopusta. Pri starševskemu dopustu imata pravico oba starša koristiti do vsak 130 dni dopusta (skupno do 260 dni dopusta). Po drugi strani pa mati ne more prenesti vsega dopusta na očeta, temveč le do 100 dni dopusta. Pri tem lahko ostane preostalih 30 dni dopusta neizkoriščenih, ali pa jih koristi mati. Večino starševskega dopusta je potrebno koristiti takoj in v strnjeni obliki, do največ 75 dni le-tega pa se lahko prenese na kasneje, najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole. Načeloma starševski dopust traja največ 260 dni, a se lahko v izjemnih primerih tudi podaljša. Za to morajo obstajati primerni in tehtni razlogi. V primeru rojstva dvojčkov ali trojčkov se lahko starševski dopust podaljša za 90 dni v primeru dvojčkov, 180 dni v primeru trojčkov in tako naprej.
Posebne situacije in upravičenci
Sistem starševskega varstva sega tudi onkraj tradicionalnih vlog staršev. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti v obsegu kot ga imata mati oz. oče, ima pravico do starševskega dopusta. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok mlajši do osem za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji. Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Finančna podpora in nadomestila
Višina materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila je odvisna od vaših preteklih dohodkov. Na primer, če vlogo oddate v marcu, se bo upoštevalo obdobje od marca preteklega leta do februarja tekočega leta. Nadomestilo znaša 100 % osnove. To pomeni, da boste med porodniškim dopustom prejemali enak znesek, kot je bilo vaše povprečje v zadnjem letu. Vendar pa obstaja zgornja meja izplačila za starševsko nadomestilo (ne pa za materinsko).
Če je oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje kot je strnjenih 12 mesecev, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, je pa bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oz. predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Nadomestilo ne more biti nižje od 55 % vrednosti minimalne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena ZUTPG.
Pomoč ob rojstvu otroka in druge podpore
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka. Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po rojstvu otroka lahko na občino, kjer ima na dan oddaje vloge vlagatelj stalno prebivališče, oddate vlogo za uveljavitev enkratnega prispevka ob rojstvu novorojenca. Pomoč ob rojstvu otroka se v Sloveniji razlikuje od občine do občine.
Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine.
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu starosti pa le izjemoma, če je otrok težje ali zmerno gibalno oviran ali zmerno ali težje duševno prizadet. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. To pomeni, da eden od staršev bodisi zapusti dotedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti ali bolezni iz seznama hudih bolezni. Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice.
Eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50% znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določena za drugi cestninski razred A.
Pravne podlage in roki za uveljavljanje pravic
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) ureja pravice staršev ob rojstvu otroka. S 1. 4. 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Vsebine objavljene na te spletni strani veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po 1. aprilu 2023.
Roki za uveljavljanje pravic:
- Materinski dopust in nadomestilo: Največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog, in najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka.
- Očetovski dopust in nadomestilo: Po rojstvu otroka, najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta.
- Starševski dopust in nadomestilo: Skupaj s pravico do materinskega dopusta, vendar najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta. Kadar za otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se uveljavlja pravica do starševskega dopusta 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka. Če se uveljavlja po izteku materinskega dopusta se pravica do starševskega dopusta prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je minilo od izteka materinskega dopusta.
- Posvojiteljski dopust: Najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta.
- Plačilo sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost: Najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega.
- Plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok: Najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela.
- Nadomestilo v času odmora za dojenje: Najpozneje 30 dni po pridobitvi pravice do odmora za dojenje pri delodajalcu.
Vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta in materinskega nadomestila lahko oddate preko portala eUprava z uporabo digitalnega potrdila (SIGEN-CA, PostaCA, AC NLB itd.) ali mobilne identitete smsPASS. Če niste vešči uporabe digitalnih orodij, lahko vlogo oddate v papirnati obliki na pristojnem centru za socialno delo.
V času prejemanja nadomestila za starševsko varstvo ste obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, kar pomeni, da vam delovna doba teče nemoteno. Vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (obr. 1.1.1), Vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka - rojenih po 1.5.2018 (obr. 1.2.3), Vloga za uveljavitev pravic materinskega dopusta in materinskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka (obr. 1.3.1) so le nekateri izmed obrazcev, ki jih boste potrebovali.
tags: #v #katerih #primerih #porodniska