Nosečnost je izjemno obdobje v življenju ženske, ki prinaša s seboj številne spremembe in nove izkušnje. Ključnega pomena za varno in zdravo nosečnost ter pravilen razvoj otroka je redno in temeljito spremljanje s strani strokovnjakov. V Sloveniji je za nosečnice, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje in izbranega ginekologa v javni zdravstveni mreži, predvidenih deset preventivnih sistematičnih ginekoloških pregledov ter ustrezno število ultrazvočnih in laboratorijskih preiskav. Ti pregledi so zasnovani tako, da zagotavljajo celovito oskrbo od zgodnjega odkrivanja nosečnosti do zadnjih tednov pred porodom.
Pred nosečnostjo: Pomembnost predhodnega posvetovanja
Že pred zanositvijo strokovnjaki priporočajo obisk ginekologa za predhodno posvetovanje in pregled. Ta prvi korak omogoča oceno splošnega zdravstvenega stanja, svetovanje glede priprave telesa na nosečnost ter razreševanje morebitnih vprašanj ali dvomov. V tem obdobju je ključnega pomena tudi začetek jemanja folne kisline, ki zmanjšuje tveganje za razvojne nepravilnosti ploda.
Prvi nosečniški pregled: Potrditev in osnovne preiskave (8.-12. teden nosečnosti)
Prvi nosečniški pregled je običajno najbolj podroben in najdaljši. Običajno se ga opravi med 8. in 10. tednom nosečnosti, najkasneje pa do 12. tedna. Med tem pregledom ginekolog opravi obsežno anamnezo, ki vključuje oceno družinske in osebne anamneze (zgodovina bolezni), podatke o predhodnih nosečnostih, morebitnih operacijah, alergijah in razvadah. Prav tako se oceni rizičnost nosečnosti. Sledi merjenje telesne teže, višine in krvnega tlaka.
Ginekološki pregled vključuje tudi pregled materničnega vratu in odvzem PAP brisa, če zadnji bris ni bil opravljen v zadnjih treh letih ali če je bil ocenjen kot neugoden. S pomočjo vaginalnega ultrazvoka, ki je v tem zgodnjem obdobju nosečnosti najprimernejši, ginekolog potrdi nosečnost, določi njeno lego v maternici (izključi izvenmaternično nosečnost), število plodov ter njihovo vitalnost (navzočnost plodovih srčnih utripov). Izmeri se dolžina ploda (razdalja teme-trtica), kar omogoča natančnejšo določitev pričakovanega termina poroda (PDP). Če se prvi ultrazvočni pregled opravi po 11. tednu nosečnosti, je možna tudi izvedba zgodnje morfologije ploda, kjer se pregledajo osnovni organi, srčni utrip in položaj posteljice.
Na podlagi zbranih podatkov ginekolog nosečnico razvrsti v skupino s tvegano ali netvegano nosečnostjo. Izda se tudi materinska knjižica, ki je uradni dokument in jo mora nosečnica hraniti ter imeti vedno pri sebi. V njo se skrbno zapisujejo vsi podatki iz pregledov in preiskav. Nosečnici se svetuje o prehrani, delu, pomenu jemanja folne kisline in vitamina D, pomenu obiskovanja materinske šole, gibanju in vzdrževanju telesne kondicije.
V tem obdobju se opravijo tudi osnovne laboratorijske preiskave: določitev krvne skupine in RhD faktorja, osnovna krvna slika (hemogram), test na prisotnost protiteles (ICT - indirektni Coombsov test), krvni sladkor, test na sifilis (Ware), test na okužbo s Toksoplazmo gondi, HIV in hepatitis B, ter pregled urina.
Sledijo ključni pregledi v prvem trimesečju
- Ultrazvočno merjenje nuhalne svetline (NS) in zgodnja morfologija ploda (11.-14. teden nosečnosti): Ta presejalni pregled je ključen za zgodnje odkrivanje možnih kromosomskih nepravilnosti pri plodu, kot so Downov sindrom (trisomija 21), Edwardsov sindrom (trisomija 18) in Patauov sindrom (trisomija 13). Meritev nuhalne svetline (debelina nabrane tekočine v področju zatilja ploda) v kombinaciji z drugimi ultrazvočnimi znaki (npr. ocenjevanje nosne kosti) in dvojnim hormonskim testom (DHT) omogoča izračun tveganja za te nepravilnosti. Povečana nuhalna svetlina sama po sebi še ne pomeni bolezni, povečuje pa verjetnost za kromosomske ali druge razvojne težave. Z dodanim DHT testom se zmožnost odkrivanja kromosomskih napak poveča na več kot 90 %. V primeru povišanega tveganja se lahko nosečnica odloči za nadaljnje invazivne preiskave, kot sta biopsija horionskih resic (BHR) med 11. in 14. tednom ali amniocenteza po 16. tednu, ki omogočata natančno določitev kariotipa ploda. Vse več nosečnic se odloča tudi za neinvazivni predrojstveni test (NIPT), ki s preprosto krvno preiskavo ponudi visoko zanesljivost (nad 99 %) pri odkrivanju najpogostejših kromosomskih nepravilnosti in omogoča tudi določitev spola ploda. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva nosečnic na primarni ravni sedaj omogoča, da se presejalni pregled za kromosomopatije v prvem trimesečju opravlja v breme ZZZS pri vseh nosečnicah z urejenim zdravstvenim zavarovanjem.
Ključni pregledi v drugem trimesečju
Pregled v 16. tednu nosečnosti: Na tem pregledu se ponovno preverijo izvidi predhodnih preiskav, opravi se anamneza, pregled telesne teže in krvnega tlaka. Izmeri se razdalja od sramne kosti do vrha maternice (fundus-simfiza, FS), ki naj bi v idealnem primeru ustrezala številu tednov nosečnosti +/- 2 cm. Ponovno se preverijo plodovi srčni utripi.
Ultrazvočni pregled morfologije ploda (20.-22. teden nosečnosti): To je eden najpomembnejših ultrazvočnih pregledov v nosečnosti. Njegov namen je natančna ocena razvoja vseh organov in struktur ploda, odkrivanje večjih razvojnih nepravilnosti ter t.i. "mehkih označevalcev", ki lahko povečajo tveganje za kromosomske napake. Pregledajo se glava, možgani, hrbtenica, srce, pljuča, želodec, ledvičke, sečni mehur, okončine (vključno s štetjem prstov), pregleda se tudi zunanja spolna območja. Ocenijo se lega posteljice, količina plodovnice in vitalnost popkovnice. Če se med tem pregledom odkrijejo morebitne nepravilnosti, se lahko opravijo dodatne preiskave, kot je NIPT ali invazivna diagnostika. V tem obdobju je še vedno možno popraviti datum poroda, če rast ploda ne sovpada s pričakovanji. V tem obdobju se opravijo tudi pomembne laboratorijske preiskave, kot so kontrola krvne slike in test na toksoplazmozo.
Pregled v 24.-25. tednu nosečnosti: Poleg standardnih meritev (telesna tešina, krvni tlak, razdalja FS) se nosečnico običajno napoti na test za ugotavljanje nosečniške sladkorne bolezni (OGTT - Oraniziran glukozni tolerančni test), ki se najpogosteje opravi med 24. in 28. tednom. Pri RhD negativnih nosečnicah se v tem obdobju (25.-28. teden) določi plodov genotip RhD. Če je plod RhD pozitiven, se nosečnici predpiše preventivni odmerek imunoglobulina anti-D, najkasneje do 30. tedna, da se prepreči nastanek protiteles, ki bi lahko ogrozila naslednje nosečnosti.
Pregledi v tretjem trimesečju: Poudarek na pripravi na porod
Pregled v 28.-29. tednu nosečnosti: Nadaljuje se spremljanje telesne teže, krvnega tlaka in plodovih srčnih utripov. Pri RhD negativnih nosečnicah se, če je plod RhD pozitiven, opravi ICT test in po potrebi aplikacija anti-D imunoglobulina.
Pregled v 32. tednu nosečnosti: Ponovno se spremljajo vitalni znaki nosečnice in plodovi srčni utripi. Lahko se opravi dodatni ultrazvočni pregled za oceno rasti ploda. V tem obdobju se lahko opravijo tudi psihološki vprašalniki za oceno morebitne depresije ali anksioznosti. Ponovno se meri razdalja FS.
Pregled v 35. tednu nosečnosti: Poleg rutinskih meritev se lahko opravi ultrazvočni pregled za oceno rasti ploda. V tem tednu nosečnica dobi napotnico za porod in zadnje laboratorijske preiskave pred porodom (kontrola krvne slike, urina, zadnje testiranje na toksoplazmozo in hepatitis B). Nosečnica ima možnost odločitve za odvzem brisa nožnice na streptokok skupine B (SGB).
Pregledi v 36. do 40. tednu nosečnosti: Z bližanjem datuma poroda se pregledi intenzivirajo. V 36. tednu se opravijo rutinske meritve, v 37., 38., 39. in 40. tednu pa se poleg meritev telesne teže in krvnega tlaka, poslušanja plodovih srčnih utripov in merjenja razdalje FS, vedno bolj osredotočajo na oceno plodovega počutja in pripravljenosti na porod.
- Kardiotokografija (CTG): Od 37. tedna naprej se prične s CTG posnetki, ki spremljajo plodov srčni utrip in aktivnost maternice. Ti posnetki omogočajo oceno, ali se plod dobro počuti ali je morda ogrožen. V zadnjem mesecu se CTG snemanje ponavlja pogosteje, odvisno od presodka ginekologa.
- Ultrazvočna preiskava: V 37. tednu se lahko opravi dodatna ultrazvočna preiskava s pregledom pretokov skozi popkovnico za oceno rasti ploda in delovanja posteljice, izmeri se količina plodovnice in oceni predvidena teža ploda ob porodu.
- Brisa na Streptokok skupine B (SGB): Če se nosečnica odloči za odvzem brisa na SGB v 36. tednu in je ta pozitiven, med porodom prejme ustrezno antibiotično terapijo, s čimer se zmanjša tveganje za okužbo novorojenčka.
- Ginekološki vaginalni pregled: V 40. tednu in kasneje se opravi tudi ginekološki pregled za oceno zrelosti in odpiranja materničnega vratu. Če porod še ni nastopil, se nosečnica nadzoruje s CTG posnetki vsake 2-3 dni, ob tem pa se lahko opravi tudi UZ merjenje plodovnice. V primeru, da je maternično ustje še zaprto in nezrelo, se nosečnica lahko predaja v dokončno varstvo do poroda v 40. tednu.
Pomen vadbe v nosečnosti / Prikaz položajev
Dodatne preiskave in individualni pristop
Poleg omenjenih sistematičnih pregledov se lahko v primeru obremenilne anamneze, nenormalnih izvidov ali drugih zdravstvenih težav opravijo dodatne preiskave. V takšnih primerih se preiskave vodijo kot kurativne. Vsako novo spremembo, ki jo nosečnica opazi, ali dilemo, ki se pojavi, mora skomunicirati z ginekologom. Bistveno je, da nosečnica ob koncu vsakega pregleda odide domov z občutkom miru, ne glede na to, ali je vse v redu ali ne. Splošno psihofizično počutje nosečnice je namreč optimalen predpogoj za dobro rast in razvoj otroka.
Težko pričakovana nosečnost prinaša s seboj veliko vprašanj. Zato je ključnega pomena odprta komunikacija z izbranim ginekologom, ki bo skozi celotno obdobje nosečnosti nudil strokovno podporo in spremljanje.
tags: #koliko #pregledov #v #nosecnosti