Otroci so resnično čudežna bitja. Njihovi možgani so že v predšolskem obdobju zmožni učinkovitega in hitrega učenja - od izražanja svojih najosnovnejših potreb do prve komunikacije in razvoja govora. Govor je gibanje, značilno le za človeka. Je način, s katerim izražamo svoje želje, občutke, svoje misli. Je višja možganska funkcija, ki jo pridobimo tekom razvoja in se razvija daljše obdobje človekovega življenja. Za pravilen razvoj govora je potrebnih veliko dejavnikov. V prvi vrsti je potreben zdrav živčni sistem, ustrezno razvite psihične komponente (mišljenje, spomin, pozornost, zaznavanje …). Ključen dejavnik so tudi pravilno razvita čutila (sluh, vid, tip, okus, vonj) in zdrava ter pravilno razvita govorila. Vsekakor pa ne sme manjkati dobre vzpodbude iz otrokove okolice. Razvoj govora delimo na predgovorno in govorno obdobje. Predgovorno obdobje se začne 10 tednov pred rojstvom in se zaključi do drugega leta starosti. Govorno obdobje pa se nadaljuje od drugega leta otrokove starosti naprej.
Otrokovi možgani se v prvih letih življenja razvijajo izjemno hitro. V prvem letu naredijo ogromen preskok - od prvega oglašanja, osredotočanja na zvoke in glasove, prepoznavanja obrazov ter rokovanja z igračami, vse do poskusov obračanja, kobacanja in prvih korakov. Govor in jezik se razvijata v interakciji - skozi vsakodnevne situacije, rutino, pogovor in igro. Razvoj govora se najbolj intenzivno odvija v prvih letih življenja. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi starši in širša okolica - z ustrezno vsakodnevno komunikacijo, igro, pogovorom, branjem knjig. Poznavanje običajnega govornega razvoja otroka je predpogoj, da vemo, kaj okvirno lahko pričakujemo pri določeni starosti.
Potek dojenčkovega sporazumevanja in razvoja govora po mesecih
Če pomislimo na razvoj govora, pogosto najprej čakamo na prve besede - “mama”, “ata”, “daj”. A komunikacija se pri dojenčku začne veliko prej, še preden izreče prvo zlogovno besedo. Prvi temelj govora ni beseda, temveč odnos. Dojenček se že v prvih tednih življenja uči komunikacije skozi stik z odraslimi.
1. mesec: Jok je zelo monoton, če mu kaj ni všeč, to izrazi z jamranjem. Začenja se zmanjševanje sesalno-požiralnega refleksa. Začenja z glasovi A in E, G, H. Ko novorojenček prvič zajoka, s tem sproži osnovno obliko komunikacije, ki omogoča staršem prepoznavanje njegovih potreb.
2. mesec: Jok je že malce bolj raznolik (lakota, zaspanost, nelagodje, …). Začnejo se pojavljati grlni glasovi. Opazimo lahko tudi že nasmešek, če otrok posluša. V drugem mesecu se pojavi tudi okus. Dihanje se poglablja.
3. mesec: Pojavi se gruljenje in bebljanje (gaga, gege, baba, …). Smeji se že z glasom, vendar nima še usklajenega glasu in dihanja. Sesalno-požiralni refleks pa nadomesti zavestno, hoteno in nadzorovano sesanje in požiranje. Med 3. in 9. mesecem otrokova groba motorika in govorila postajajo vse bolj spretni, zato se pri otroku zasliši prva igra z govorili, s čimer začne nenamensko sprožati kopico glasov.
4. mesec: Izboljša se kontrola ust ter usklajevanje glasu in dihanja. Spremeni se oblika jezika. Otrok začenja s tvorbo glasov P, B, M, G, K in vokalov.
5. mesec: Jok je različne kvalitete in ritma, spreminja višino glasu. Glasno se smeji, še vedno beblja, izgovarja vse samoglasnike. Občuti usta, saj nosi roke in druge predmete v usta. Starši v tem obdobju spodbujajo dojenčka z različnimi zvočnimi in vizualno zanimivimi igračami, za katere vse bolj kaže zanimanje. Pomemben je tudi materin glas, ki je v tem obdobju do svojega otroka zelo speven, melodičen z visoko intonančnimi toni (»motherese«).
6. mesec: Začenja s hranjenjem po žlički (lahko tudi že prej), pripravlja se na žvečenje, odgrizne košček in ga vali po ustih. Vzpostavljati začne kontrolo sline. Z obrazom se odzove na glas in zunanje dražljaje. Začne s tvorbo glasov T in D. Pokaže tudi, če mu kaj ni všeč (negativni glasovi).
7. mesec: Je različno hrano. Izboljša se kontrola telesa in ust. Še vedno beblja, veže glasove v verigo in jih ritmično ponavlja (ba ba ba, ma ma ma, ga ga ga …). Začenja se pogovarjati z igračami in začenja s posnemanjem, to pa je za učenje govora in oblikovanje jezika zelo pomembno. Vsi ti materni glasovi sprožijo pri otroku prve odzive, zato otrok že pri svojih 6. mesecih imitira prve glasove.
8. mesec: Pojavi se dialog med mamo in otrokom. Začenja razumevati, še posebej, če besede podpremo z gestami (pa pa). Joka le takrat, kadar se ne počuti dobro ali kadar mu kaj ni všeč. Lomi verige glasov (ba-ba, ba). Že nekaj tednov kasneje so prisotni tudi prvi zlogi (npr. mamamama, bababa, dadada), ki pa jih ne smemo zamenjati za otrokovo prvo besedo. Še vedno je to le igra z govorili, tokrat na nivoju posameznih ponavljajočih zlogov in nimajo večje sporočilne vrednosti.
9. mesec: Zapomni si obraze, razlikuje obraze domačih. V tem obdobju se začenja bati tujih, neznanih ljudi. Posnema glasove, ton, višino, glasnost. Glasovi postanejo čistejši. Okoli 9. meseca otrok navadno še ni zmožen izgovoriti prve namenske besede, vendar pa je njegov nivo razumevanja na tej točki že dodobra razvit. Rad se igra skrivalnice “ni-ni, ku-ku” (tudi druge podobne) ali posnema starše pri kašljanju, ploskanju. Razume pomen besede “ne” in prepozna imena družinskih članov.
10. mesec: Odzove se na svoje ime. Želi sam jesti in sam piti iz kozarčka.
12. mesec: Je na nogah, samostojno hodi (ne vsi). Uporablja dve besedi. Prav zaradi vse boljšega razumevanja, vse več uporablja geste, kaže na stvari s kazalcem in tako vpliva na okolico. Starši otroka spodbujajo pomahati v pozdrav, poslati lupčka, odkimati z glavo idr. Ker je otrok še motorično nespreten in ne zmore v vsakem položaju izzvati okolico s pomočjo geste, je prisotno vse več »čebljanja« in že prej omenjena imitacija posameznih zvokov / glasov. Okoli 12. meseca se pri otroku pojavi prva smiselna beseda, največkrat ime bližnje osebe ali priljubljenega predmeta (npr. “mama”, “ata”, “avto”).
13. mesec: Govor je nerazumljiv, uporablja 3-4 enozložne besede, posnema govor odraslih. Zapomni si imen stvari, ki jih pogosto vidi.
15. mesec: Za izražanje svojih potreb uporablja besede, na punčki že zna pokazati dele telesa in že začenja z domišljijskimi (posnemovalnimi) igrami (hrani dojenčka, kuha, …). Izpolnjuje dvojna navodila (daj avto na tla). Med 9. in 15. mesecev se otrok pričenja vse bolj osamosvajati, izkazovati čustva (kriki veselja, cviljenje; tudi razburjenje, jeza in upiranje), obenem se zgodi večji napredek na področju govora in jezika, ki so za starše pogosto zelo čustveni, predvsem ko otrok okoli 12 meseca izgovori prvo besedo. Največkrat je to beseda bližnje osebe (npr. mama, ata, tata) ali priljubljenega predmeta (npr. medo, avto). Njegov nivo razumevanja ne smemo podcenjevati in ga nikakor primerjati z zmožnostjo izgovora besed, saj razume mnogo mnogo več kot je zmožen povedati.
15. - 18. mesec: Otrok v tej fazi pozna 5 do 20 besed, največkrat so to samostalniki iz njegovega okolja. Razume enostavna navodila in se začne odzivati na vprašanja, čeprav odgovarja le z osnovnimi besedami ali kretnjami (npr. Družina spodbuja govor otrok preko lutke Gingo in knjige Gingo v deželi besed. Otroci se na področju govora in jezika razvijajo različno, to pomeni, da ima lahko otrok med 5 do 20 besed, nekateri več, drugi manj. V večini so to znani samostalniki iz otrokovega ožjega družinskega okolja ali preprosti glagoli. Otrokovo razumevanje v tem obdobju postaja vse bolj obširno. Otrok sledi in se odziva na preprosta navodila (npr. “Prinesi žogo.”), na enostavna vprašanja smiselno odgovarja, kolikor že dopuščajo govorne zmožnosti, pokaže nekaj osnovnih delov telesa, predmete na slikah, odraslim prinaša stvari in na ta način usmerja pozornost nase - on je središče sveta, mar ne?
18. - 21. mesec: Besede povezuje v dvobesedne stavke. Govor razume in izpolni navodila, si zapomni. Sebe kliče z imenom, zanimajo ga knjige, kaže s prstom imenovane predmete in slike. Pogovarja se z igračami. Ima že veliko zob.
21. - 24. mesec: Uporablja približno 20 - 50 besed. Že tvori stavke iz treh besed. Razume že pogovore o ljudeh in stvareh, ki niso prisotni (mami bo prišla domov). Začenja razumevati predloge (v, na, zgoraj, spodaj), uporablja zaimek TI in uporablja že prihodnji čas. Ko se otrok približuje drugemu rojstnemu dnevu, začne oblikovati dvobesedne stavke (npr. “Mama daj!”, “To (ž)oga.”). Tudi v tem obdobju se lahko pojavi prva beseda (ki se pojavi okoli 1. leta starosti oz. širše med 10. in 14. mesecem starosti). Otrok uporablja prve besede, ko se le-ta uporablja v različnih okoljih in gre za vedno enak (ali vsaj zelo podoben) skupek glasov za eno in isto stvar. Bebljanje “mamamama” ne pomeni besede “mama”. Malček razume enostavna navodila (npr. “Prinesi žogo.”) in enostavna vprašanja (npr. “Boš jedel?”).
Kako lahko starši spodbujajo razvoj govora pri dojenčku?
Razvoj komunikacije se pri otrocih prične že v prvem letu starosti in ne zajema le učenja govora. Pomembno osnovo za govorno-jezikovni razvoj predstavlja razvoj in uporaba gest v zgodnjem obdobju. Geste se razvijajo po določenem zaporedju, ki pa se lahko nekoliko razlikuje pri posameznemu otroku. Do šestnajstega meseca starosti naj bi malčki uporabljali vsaj šestnajst različnih gest. Razvoj gest med devetim in šestnajstim mesecem starosti napoveduje otrokove jezikovne zmožnosti dve leti kasneje, kar vpliva na njegov kasnejši akademski uspeh. Do šestnajstega meseca starosti naj bi otrok uporabljal vsaj šestnajst različnih gest. Zaporedje razvoja gest se lahko do določene mere razlikuje pri posameznih otrocih, a ponavadi drži, da naj bi dojenčki in malčki v obdobju med devetim in šestnajstim mesecem starosti vsak mesec usvojili vsaj dve novi gesti. Geste spodbujajo razvoj tako otrokovih zgodnjih besed kot tudi hitrega širjenja besedišča med osemnajstim in enaindvajsetim mesecem starosti. Malčki takrat razumejo, da imajo predmeti in dejanja svoje ime ter hitro usvajajo nove besede.
Rano podržavanje razvoja govora
1. Ne pričakujemo, da bo otrok besede takoj ponovil: Dovolj je, da jih sprva začne razumeti. Ne glede na to, ali malček še ne govori, komunicira z gestami ali pa govori le nekaj besed, mu lahko ponudimo vprašanja z izbiro. Namesto splošnega vprašanja »Kaj želiš?«, mu raje ponudimo izbiro: »Bi rezal jagodo ali banano?« ali »Boš dal dojenčku dudo ali mleko?«.?« V rokah držimo oba predmeta, da ju otrok vidi in pregleda, nato pa po predmetu poseže, nanj pokaže ali poskuša besedo ponoviti. Aktivnost nadgradimo tako, da mu ponudimo še druge predmete in z izbranim izvedemo aktivnost npr. ponudimo mu otroški nož in žlico ter vprašamo: »S čim boš rezal? Ponujamo mu lahko tudi besede, ki niso samo samostalniki, temveč tudi glagoli npr. »Bo dojenček pil ali jedel?«, pri čemer lahko glagol ponazorimo z gesto, da jo otrok vidi in ponovi.
2. Poimenovanje predmetov: Ko otroku kažemo igrače, oblačila ali predmete v kuhinji, jih poimenujemo: »Žoga.«- »Jabolko.« ali »To je žoga.«- »To je jabolko.« Govor naj bo jasen, kratek in razumljiv. Če je otrok že na stopnji, ko sam poimenuje predmete, vendar jih izgovori popačeno, nerazločno ali izpusti del besede, jo zlogujemo oziroma izgovorimo bolj jasno in počasneje. Kadar otrok uporablja predvsem enobesedne izraze, njegovo besedo ponovimo in dodamo še eno, da dobimo dvobesedni stavek. Primer: otrok reče »Avto.«, mi dodamo »Moder avto.«
3. Peticije in gibi: Pesmice, ki jih spremljajo gibi in geste, kot so mahanje, kazanje, ploskanje, štetje prstov, oponašanje gibanja živali, so odličen način za spodbujanje otrokovega govornega razvoja. Geste so namreč dober napovednik govorno-jezikovnega razvoja, zato je spodbudno, da jih otroku redno ponujamo. Na ta način mu omogočimo boljše izražanje in zmanjšamo frustracije, ki se lahko pojavijo ob omejeni verbalni zmožnosti.
4. Branje slikanic: Veliko govorimo o pomenu branja knjig, ampak v zgodnji fazi, ko se otrok šele spoznava z njim, je ključno, da mu skupno branje predstavimo na prijeten in igriv način. Sprva to lahko pomeni zgolj listanje strani, poimenovanje posameznih predmetov ali besed, ki jih podkrepimo z gesto, z intonacijo glasu ali smešno situacijo. Na primer: »Ooo, poglej, kakal je! - Fuuuuuj, smrdi!« (se primemo za nos). Ko otrok knjigo sprejme kot nekaj zanimivega, začnemo ob slikanicah pripovedovati. Pomembno je, da sledimo otroku - opazujemo, ali zmore slediti eni povedi ali več povedim na strani. Mlajšim otrokom pripovedujemo preprosto, pogosto ponavljamo iste besede ali povedi, da okrepimo razumevanje. Na primer: »Avto se vozi. Avto je hiter. Skupno branje slikanic bogati otrokovo besedišče in krepi razumevanje jezika. Ob branju ne hitimo, temveč se ob slikah ustavljamo, jih komentiramo in se o njih pogovarjamo. Ko otrok že govori, mu ob slikah lahko postavljamo preprosta vprašanja: »Kaj je to?« »Kakšne barve je?« »Koliko jih je na sliki?«, in po potrebi njegov odgovor razširimo.
5. Pogovor: Z otrokom se pogovarjajte, mu opisujte vsakodnevne rutine (ko se previjate, kopate, hranite …) in mu pri tem pustite, da vam beblja, kaže v odgovor. Vodite z njim krajše pogovore, kolikor otroku zdrži pozornost. Dajajte mu enostavna navodila, ki jih lahko izpolni (npr. “Najdi muco.” ali pa “Ne, tega ne smeš.”), sprašujte ga enostavna vprašanja (npr. “Kje je oči?”). Ob malčkovem odgovoru (kakršenkoli že je) tudi sami odgovorite (npr. “Ni očija. Šel je v službo.”).
6. Igra z govorili: Igrajte se s svojimi govornimi organi (kazanje in premikanje jezička, brnenje z ustnicami, oponašanje živali) in dovolite, da vas otrok oponaša. Uporabljajte geste kazanja, geste za živali, geste kimanja in odkimavanja ter obrazno mimiko. Pojte mu krajše pesmice in izštevanke.
Pregled razvoja govora v obdobju od rojstva do 6. leta
Preglednica prikazuje povprečno starost, pri kateri večina dojenčkov obvlada določeno jezikovno spretnost. Navedene so le nekatere veščine. Navadno dojenček obvlada vse veščine znotraj posamezne starostne kategorije, ko doseže zgornjo mejo starosti.
Od rojstva do 3. leta: V tem obdobju poteka najintenzivnejši razvoj govora in jezika. Otrok se nauči povezovati besede v stavke, širi svoj besedni zaklad in se uči novih besed iz okolice. Pogosto se pojavljajo vprašanja "Kaj je to?". Govor je v veliki meri razumljiv tudi neznanim poslušalcem.
3. - 4. leta: Otrok v govoru uporablja različne besedne vrste, ki jih strukturirano povezuje v daljše, tri do štiri besedne povedi. Z njimi povezano razlaga o dogodkih, ki so se mu zgodili. Ob slikanicah začne pripovedovati krajše zgodbe, se vključuje v daljši pogovor in poskuša razložiti vsebino, ki je sogovornik morda ni razumel.
4. - 5. let: Otrok govori z dolgimi stavki (od 4 do 6 besed), pripoveduje dolge zgodbe z različnimi besednimi vrstami. Njegov govor je slovnično pravilen, le glasovi, ki se razvojno pojavijo kasneje (Š, Ž, Č, R), lahko še niso pravilno usvojeni. Njegov govor je popolnoma razumljiv tudi širšemu krogu poslušalcev. Prepozna barve, osnovne like, zna pa tudi mehanično prešteti vsaj do 10.
5. - 6. let: Pri otroku se vzbudi vse večja domišljija, ki se prepleta z resničnim življenjem. Izreka vseh glasov je usvojena. Otroci se pripravljajo na vstop v šolo, zato jih že vse bolj zanimajo knjige in črke, nekateri že napišejo svoje ime. Po 5. letu otroci že najdejo rime, prepoznajo prvi glas v slišani besedi in podobno. Vse to so predopismenjevalne veščine, ki otroku kasneje pomagajo pri uspešnem učenju branja in pisanja.
Kdaj lahko pričakujemo prve besede?
Otrok običajno začne govoriti svoje prve besede med 10. in 14. mesecem starosti. Seveda je vsak otrok edinstven, zato se lahko čas, ko izgovori prvo besedo, razlikuje. Nekateri otroci začnejo že pri devetih mesecih, drugi pa šele po prvem letu. Vse je povsem normalno.
Razvoj govora poteka v več fazah:
- Preverbalna faza (0 - 4 mesece): Otroci se oglašajo z jokom, mrmranjem in cviljenjem, kar so prvi poskusi komunikacije.
- Čebljanje (4 - 10 mesecev): Otroci začnejo delati zvoke kot so “ba-ba” ali “da-da” ali “ga-ga”, čeprav še ne pomenijo ničesar konkretnega.
- Enobesedna faza (10 - 18 mesecev): Besede začnejo dobivati pravi pomen. Razveselimo se prvih besed, kot so “muu”, “mama”, “tata”, “ne”, … Otroci običajno najprej začnejo uporabljati besede za izražanje potreb ali poimenovanje pomembnih predmetov, živali in ljudi, ki so mu blizu. Katere bodo prve besede pri vašem otroku, je popolnoma odvisno od tega, kaj je v centru dogajanja v vaši družini.
- Dvo- do trobesedna faza (18 - 24 mesecev): Besedni zaklad se širi, otrok pa začne kombinirati dve ali tri besede v enostavne stavke, kot na primer “Mama, pazi” ali “Hočem mleko”.
- Oblikovanje stavkov (2 - 3 leta): Otroci razvijejo sposobnost sestavljanja daljših in bolj zapletenih stavkov, kar jim omogoča učinkovitejšo komunikacijo.
Skrb za govorno-jezikovni razvoj
Kadar starši opazijo, da otrokov razvoj govora in jezika ne poteka v skladu s tipičnim razvojem, jim to lahko vzbuja skrb. Težko se odločijo, kdaj je posamezna govorna težava rizična in kdaj poiskati pomoč. Če vas skrbi govorno-jezikovni razvoj vašega otroka, lahko obiščete pediatra, ki bo presodil, ali je potreben obisk logopeda. Prav tako lahko za mnenje vprašate tudi otrokovega vzgojitelja. V kolikor niso prepričani ali otrokov govorno-jezikovni razvoj poteka v skladu s pričakovanji, se lahko po nasvet obrnejo na otrokovega pediatra, ki po potrebi izda delovni nalog za logopeda. Če je otrok vključen v vrtec, se lahko posvetujejo z otrokovim vzgojiteljem in se prepričajo, ali razvoj govora pri otroku odstopa od vrstnikov. Logopedi so strokovnjaki, ki obširno ocenijo otrokovo stanje govorno-jezikovne komunikacije.
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net so namenjene zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.
tags: #komunikacija #in #govor #pri #dojencku